Vpogled v vesti

Zebrine proge

»Milijoni let evolucije« so dali zebri njene proge, ugotavlja južnoafriška revija World of Wildlife. Razlog? Nekateri znanstveniki pravijo, da so se proge razvile zaradi prikrivanja, v zaščito živali pred roparicami. Zebrine proge zameglijo obris živali, če jih gledamo z neke razdalje. Ta pojav povečuje navidezno verodostojnost tega gledišča. Vendar vsi znanstveniki ne soglašajo. Dr. Gerrie de Graaf, znanstveni svetovalec naravoslovne revije Custos, opaža: »Ne smemo si domišljati, da živali vidijo stvari enako kot mi.« V svojem pojasnilu dr. de Graaf opozarja, da vedenje zeber ni v soglasju s teorijo o razvoju prog zaradi prikrivanja. Zakaj? Zato, ker se zebre ne skušajo prikriti, kot to počno živali, odvisne od varovalne barve. Zebre so živahne in opazne. S tem ko se pasejo na čistinah, očitno opozarjajo nase.

Drugi evolucionisti domnevajo, da zebrine razločne črne in bele proge ustvarjajo optično prevaro. Dr. de Graaf navaja, da je ena sporna točka ta, da »napadajoči levi ne morejo razločiti posamezne zebre, ker se zliva z ostalimi v čredi«. Medtem »pa drugi domnevajo, da to leva zbega in da zato napačno presodi svoj navidezno zadnji skok«. Toda po ugotovitvah dr. de Graafa »te teorije propadejo ob opazni samozavesti, s katero levi ubijajo zebre«.

Nazadnje je dr. de Graaf prišel do zaključka, da »doslej zares ne vemo, čemu ima zebra proge«. Vendar pa je raziskovalcem Biblije znan razlog za to. V 1. Mojzesovi knjigi 1:20–25 izvemo, da je Bog vsa zemeljska stvarjenja ustvaril »po svojih vrstah«. Zebrine proge so torej posledica povsem naravnega biološkega procesa. Te proge so del čudovitih raznovrstnosti oblik Božjega stvarstva.

Zaposleni duhovniki?

Nekateri duhovniki pričakujejo v bližnji prihodnosti v svojem poklicu velike spremembe. Takšno zaskrbljenost je izrazil luteranski pastor Jean-Pierre Jornod v luteranski reviji Reformiertes Forum, ki izhaja v Švici. Napisal je: »Upam si napovedati, da bo leta 2000 pastor v večini primerov opravljal še delno posvetno zaposlitev poleg svojih župnijskih obveznosti.« Zakaj? Pastor dodaja: »Ne samo zaradi gmotnih razlogov, ampak v glavnem zato, ker bo v družbi porasla potreba po pastorjih, ki so v stiku z vsakdanjim življenjem.«

V zvezi s to potrebo Jornod nadaljuje: »Pastor bo leta 2000 moški ali ženska in bo izurjen v ravnanju s komunikacijskimi sredstvi. Ne trdim, da bodo takrat cerkve prazne, toda ljudje, ki jih bo pastor želel doseči, bodo oddaljeni od cerkva, kar je delno prisotno že danes. Njegovo sporočilo bo zaradi tega jasnejše, razumljivejše in ustreznejše.«

Upoštevanja vredno je, da krščanstvo prvega stoletja ni poznalo plačanih pastirjev. Apostol Pavel je na primer sam skrbel za svoje gmotne potrebe, saj se je ukvarjal s posvetnim delom – izdelovanjem šotorov. Poleg tega pa je ljudi dosegel na zelo učinkovit način: učil jih je »javno in od hiše do hiše«. (Apostolska dela 18:3; 20:20, 21, 33, 34, NS) V nasprotju z današnjimi plačanimi duhovniki, pa starešine oziroma pastirji med Jehovinimi pričami še vedno ustrezajo biblijskemu vzoru kristjanov prvega stoletja.