Krščanstvo razkrinkano kot zagovornik krivega bogočastja

»To je narod, ki ne posluša glasu Jehove, svojega Boga, in ne sprejema nauka.« (JEREMIJA 7:28)

1., 2. Kako je Jeremija reagiral na nalogo, ki mu jo je dal Bog?

»V NJEM je gorel ogenj pravega prepričanja; znotraj ga je nekaj sililo, da bi govoril resnico, ki je karala in hkrati podpirala.« Tako sta dva hebrejska učenjaka opisala Jeremijevo poslanstvo. Čeprav mu je Bog dal strašno nalogo, je vedel, da mora svojo odgovornost do Judovega naroda spolniti. Sam je rekel: »Tako mi je beseda Jehovina v sramoto in v zasmeh ves dan. Če rečem: ‚Ne bom ga omenjal, ne govoril več v imenu Njegovem‘.« Da, včasih so že preveč pritiskali nanj in ga preganjali. Ampak ali je odnehal? (Jeremija 20:8, 9a)

² Jeremija je zatem rekel: »Tedaj je to v srcu mojem kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh, in pešam od prenašanja in strpeti ne morem več.« (Jeremija 20:9b) Jeremija je imel nalogo, da Judu oznani Božje sodbe, in od svoje naloge ni odstopil. (Jeremija 6:10, 11)

Sodobni Jeremija

3. Kakšen odnos so do svoje naloge imeli Jezus in njegovi učenci?

³ Tako kot Jeremija so tudi Kristus Jezus in njegovi prvi krščanski učenci Judom in poganom brez strahu oznanjali nepriljubljeno vest o Božjem kraljestvu. Peter in dragi apostoli so kljub temu, da so že bili v zaporu, pogumno odgovorili svojim verskim tožnikom: »Boga je treba poslušati bolj kot ljudi!« Po ukazu verskih veljakov so jih zaradi te njihove smelosti šibali. In kaj so naredili apostoli: »Niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati evangelija [dobre vesti, NS] o Jezusu, da je Kristus.« (Apostolska dela 5:29, 40—42; Matej 23:13—33)

4. Kdo je sledil Jeremijevemu zgledu v 20. stoletju in kako?

⁴ S tem so prvi kristjani naredili isto kot Jeremija. Čeprav so imeli čez glavo nevšečnosti in veliko zagrizenih verskih sovražnikov, so oznanjevali Božje sodbe. Kdo pa v 20. stoletju ravna po tem zgledu? Kdo javno in po hišah oznanja Božje sodbe za ta sestav stvari, še posebej za krščanstvo, ki je zdajšnji Jeruzalemov dvojnik? Zgodovina že 68 let z neštetimi dokazi kaže, da je sodobna Jeremijeva skupina sicer majhna, toda pogumna skupina Jehovinih maziljenih prič. Tej skupini je 1935. leta priskočila na pomoč in jo številčno povečala še naraščajoča »velika množica«, sestavljena iz milijonov voljnih sodelavcev, ki nosijo ime Jehovine priče. Skupaj so povzdignili glas in spolnili nalogo, kakršno je imel Jeremija: krivo religijo so razkrinkali kot zvodnico in goljufijo. (Razodetje 7:9, 10; 14:1—5)

Zakaj je krščanstvo sodobna vzporednica starega Jeruzalema

5. V katerem pogledu je današnje krščanstvo podobno starodavnemu Jeruzalemu?

⁵ Zdaj bi lahko kdo vprašal: ‚V čem pa je ta vzporednica med starim Jeruzalemom in krščanstvom?‘ Vzporednica je v podobnem stališču in okoliščinah, ki vladajo v današnjem ošabnem krščanstvu. Svoje upanje stavljajo v svoja ‚sveta mesta‘ in druge svetinje, med katerimi so Rim, Jeruzalem, Canterbury, Fatima, Guadalupa in Zaragoza, če jih omenimo le nekaj. Radi poveličujejo svoje katedrale, bazilike, templje in cerkve, se hvalijo z njihovo starostjo in arhitekturno vrednostjo, kot da bi zato imeli pred Bogom kakšen poseben položaj. Pravijo celo, da so svoje verske hrame postavili ‚v Božjo slavo‘. Toda koliko teh hramov sploh nosi Jehovino ime? Ravno nasprotno: človeka nenehno spominjajo na arhitekta, ki jih je zasnoval, na slikarje in kiparje, ki so ji opremili, in na bogate darovalce, ki so jih plačali, ali na »svetnike«, ki so jim posvečeni. To, da krščanstvo stavi svoje upanje v antične umetnine in v tradicije, je ravno tako varljivo, kot je bilo varljivo to, da je Judov rod stavil svoje upanje v sveti tempelj. (Jeremija 7:4)

6. V čem Jezusov opis Judovske duhovščine velja tudi za krščansko duhovščino?

⁶ Jeremija je razgalil judovske duhovnike in preroke; kaj pa lahko s tem v zvezi rečemo za današnje krščanske verske vodnike? Podobno odkrito kot Jeremija je Jezus opisal judovsko duhovništvo, in opis ustreza tudi danes za duhovništvo krščanstva: »Govorijo namreč, pa ne delajo ... Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli ... Radi imajo častna mesta na gostijah, prve sedeže v shodnicah ...« (Matej 23:3—7, JP) Kolikokrat vidimo ugledne duhovnike in pridigarje, kako blagoslavljajo s svojo prisotnostjo politične shode in zasedanja — in kako se skupaj s politiki postavljajo v luč množičnih občil!

7. a) Kako nekateri pridigarji zavajajo množice? b) Kateremu izzivu se je duhovščina ognila?

⁷ Danes, v dobi televizije, najdemo televizijske pridigarje, ki znajo izkoristiti ta medij z vsemi teatraličnimi triki in z vsem psihološkim znanjem, da lahko slepijo množice in jim iz žepov vlečejo denar. Kako natančno jih je razgalil Jeremija že pred 2 600 leti! »Vsi, od najmanjšega do največjega, mislijo na dobiček. Varajo vsi, od preroka do duhovnika.« Hkrati pa si nihče od njih ne upa spoprijeti z izzivom pravega krščanskega oznanjevanja, ne upajo si stopiti ljudem pred oči, iti od hiše do hiše. To odgovornost so sprejeli edinole Jehovine priče — maziljena skupina Jeremiju podobnih ljudi in »velika množica«. (Jeremija 6:13, EI; Apostolska dela 20:20, 21)

Ali je krščanstvo zaščiteno odrešeno?

8. Zakaj krščanstvo misli, da mu Harmagedon ne more do živega?

⁸ Ti isti televizijski pridigarji ustvarjajo ljudem lažen občutek varnosti, za to pa nekritično rabijo parole »znova rojeni« in »enkrat odrešeni, za vedno rešeni« in podobno teologijo. Milijoni iz malodane vsake veje in sekte krščanstva so bili zapeljani v prepričanje, da so »znova rojeni« in »odrešeni«. Politiki pa brez sramu veselo trdijo isto. Da, njihovi priljubljeni pridigarji jim govore, da so v miru z Bogom, ker so pač »odrešeni« — in to jim pravijo kljub temu, da so versko, politično in nacionalistično nesložni in razdeljeni! Ljudem je všeč, kar jim govore, kot je bilo to že v Jeremijevih dneh! (Jeremija 5:31; 14:14) Mislijo, da jim Božja harmagedonska sodba ne bo mogla do živega. (Jeremija 6:14; 23:17; 1. Korinčanom 1:10; Razodetje 16:14, 16)

9. a) Za koga v resnici pride »ponovno rojstvo« v poštev? b) Kaj pravi Sveto pismo o duši?

⁹ Če pa pazljivo preučimo Božjo besedo in Jezusov nauk, bomo opazili, da je le omejeno število tistih, ki bodo znova rojeni, rojenih iz ‚vode in iz duha‘, in ki bodo tako sodelovali s Kristusom v nebeški vladi. (Janez 3:3—5; Rimljanom 8:16, 17; Razodetje 14:1—3) Veliki množici pravih kristjanov se danes ni treba ponovno roditi, kajti njihovo upanje na večno življenje je zemeljsko in ne nebeško. (2. Petrov 3:13; Razodetje 21:3, 4) Vrh vsega pa je to kar uči krščanstvo, zasnovano na napačni trditvi: da ima namreč človek neumrjočo dušo, ki jo je potrebno zveličati. Nikjer v Svetem pismu pa ne bomo našli dokaza za tak nauk, ker le-ta pravzaprav izvira iz stare grške filozofije.a

Ni jim všeč njegova beseda in njegovo ime

10. Kako večina duhovnikov gleda na Sveto pismo?

¹⁰ Med starodavnim Jeruzalemom in sodobnim krščanstvom pa najdemo še druge podrobnosti. Jeremija je rekel: »Glej, beseda Jehovina jim je v zasmeh, ta jim ni všeč.« (Jeremija 6:10, EI) Duhovniki raje citirajo filozofe in znanstvenike kot Jehovino besedo. Mnogi se Svetega pisma sramujejo; s svojo »visoko kritiko« se mu celo posmehujejo. Pravijo, da so to miti in legende, sicer pa je to dobra literatura. (Jeremija 7:28) Avtorjevo ime pa celo prezirajo. Kakšne dokaze imajo za te trditve?

11. Kakšna je razlika med Jeremijem in navideznim krščanstvom, kar se tiče uporabe Božjega imena?

¹¹ Čeprav se v hebrejskih spisih pojavi hebrejski tetragramaton (JHVH) skoraj sedem tisočkrat, so v mnogih jezikih nadomestili ime »Jehova« ali »Jahve« z anonimnim »GOSPOD«. Sodobni prevod v afrikanščino na primer povsem spusti to ime. Španski prevod Franquesa-Solé je ob nastanku sicer imel zapisano to ime. Ob ponatisu pa so Božje ime izpustili in ga nadomestili s Señor (Gospod). In če že kakšen krščanski prevod Svetega pisma upošteva to ime, ga duhovniki silno redko uporabljajo. Jeremija pa je to razločevalno, posebno ime v svojem preroškem sporočilu uporabil kar 726 krat!b

»Kraljica nebeška« in malikovalstvo

12.–14. a) Katero opravilo so judovske družine tako vneto opravljale? b) Kako je Jehova gledal na njihovo bogočastje?

¹² Ko pregledujemo Jeremijevo sporočilo Jeruzalemu, pa najdemo še eno vzporednico. Takrat, ko je Jehova zapovedal Jeremiju, naj nikar ne prosi za ljudstvo, je tudi povedal zakaj: »Ali ne vidiš, kaj delajo oni v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih? Otroci pobirajo drva in očetje zažigajo ogenj in žene gnetejo testo.« In za kaj se je v resnici vsa družina tako vneto trudila? »Da narede kolače ‚kraljici nebeški‘!« (Jeremija 7:16—18; 44:15, 19)

¹³ V neki judovski razlagi piše: »Vneto in javno so opravljali bogočastje ‚kraljici nebeški‘.« Kar verjeti ne moremo, da je Judov narod malikoval, da je častil pogansko boginjo, najbrž babilonsko boginjo plodnosti Ištar, tretjo iz babilonske zvezdne trojice. Lahko tudi, da je bila ta »kraljica« kanaanska boginja Astarta. (1. Kraljev 11:5, 33)

¹⁴ Poleg čaščenja te boginje, so se vdajali še drugemu malikovalstvu. Jehova jih je zato takole obsodil: »Zakaj so me dražili s svojimi podobami, s svojimi tujimi ničnimi maliki?« Obtožba se potem nadaljuje: »Niso poslušali mojega glasu, ne po njem živeli, ampak so hodili po trmi svojega srca in za Baali, kakor so jih učili njih očetje.« (Jeremija 8:19; 9:13, 24, EI) Ali se je krščanstvo ujelo v enako past?

15. a) Kakšne so razmere v krščanstvu, kar se tiče malikovalstva? Navedi nekaj znanih primerov. b) Kakšen je odnos pravih kristjanov do Marije? (Glej tudi brošurico Biblijske pogovorne teme, stran 4.)

¹⁵ V katerokoli cerkev stopimo — v protestantsko, katoliško ali pravoslavno — bomo v njej našli vsaj podobo križa. V katoliškem in pravoslavnem svetu bomo našli podobo »večne device Marije, matere pravega boga« v neskončni raznolikosti postavitev in poz.c Dali so ji vse najodličnejše nazive, med njimi tudi »nebeška kraljica« in »kraljica vesolja«!d Skupina Jeremiju podobnih ljudi pa Marijo sicer spoštuje kot Jezusovo mater in kot maziljeno učenko, hkrati pa se trdno drži apostolovega svarila: »Varujte se malikov.« (1. Janezov 5:21; Jeremija 10:14)

Trojica nadomesti edinega najvišjega gospoda Jehovo

16. Kateri nauk je odprl pot čaščenju Marije in kako?

¹⁶ ‚Ampak kako je sploh prišlo do tega čaščenja in občudovanja Marije?‘ boš zdaj morda vprašal. Šlo je samo še za eno potezo zgodnje odpadniške cerkve, s katero je hotela pridobiti poganske častilce. Koncept trojnih božanstev je bil v poganskem svetu zelo razširjen. Starodavni Rimljani so imeli templje s trojnimi darovališči, »namenjenimi trojicam božanstev, ki so bila povezana med seboj v ideji in čaščenju. Takšen je bil na primer tempelj Jupitra in Optimusa Maksimusa na Kapitolu, ki je bil posvečen kapitolski trojici Jupitru, Junoni in Minervi.e

17., 18. a) Kaj so ljudje zavrgli in s tem pripravili prostor nauku o trojici? b) Ali se spomniš še kakšnega dokaza za ta del, na primer iz brošurice Biblijske pogovorne teme?

¹⁷ Če je katoliška cerkev hotela uveljaviti doktrino o »najsvetejši trojici«, ki se je pojavila v tretjem in četrtem stoletju, je morala zatajiti hebrejski koncept, ki je povsem jasno razviden iz tehle Jeremijevih besed: »Prav nihče ni tebi enak, o Jehova; ti si velik in veliko je ime tvoje v moči. Jehova pa je Bog v resnici, živi Bog in kralj večni.« Jezus je takšno podobo Boga potrdil, ko je navedel Mojzesove besede: »Sliši, Izrael! Jehova naš, je edini Jehova.« (Jeremija 10:6, 10; Marko 12:29; 5. Mojzesova 6:4)

¹⁸ Odpadlo krščanstvo je opustilo uporabo Božjega imena, še posebej mu je pri tem šlo na roko hebrejsko praznoverje, ki ni dovolilo izgovarjati imena »Jehova« ali »Jahve«. To teološko praznino je potem lahko zapolnila ‚sveta trojica‘.f

19. a) Kaj se je zgodilo, ko je krščanstvo sprejelo nauk o trojici? b) S katero goljufijo so podprli nauk o trojici?

¹⁹ Tako je krščanstvo izbralo ‚hojo za drugim bogom‘, za troedinim bogom, ki je bil popolnoma neznan Judom, Kristusu in pravim kristjanom. In potem so v tako imenovanem krščanstvu prepisovalci celo vnesli to prevaro v grške spise.g Logična posledica nauka o trojici je ta, da je velik del krščanskega sveta zapadel bogočastju in občudovanju svoje »kraljice nebes«. (Jeremija 7:17, 18)

Duhovščina začne preganjati

20., 21. Po kateri poti stopa duhovništvo krščanstva in kaj naj se zato zdaj vprašamo?

²⁰ Glede na vse, kar smo o krščanski duhovščini že ugotovili, je tole Jeremijevo vprašanje še kako prikladno: »Kako morete reči: ‚Modri smo! Jehovina postava je pri nas!‘ Res! A laž je iz nje naredilo lažnivo pisalo pisarjev. ... Glej, besedo Jehovino so zavrgli. Kakšno modrost še imajo?« (Jeremija 8:8, 9) Zavrgli so Jehovo in njegove predstavnike, njegove priče. Tako kot so duhovniki in preroki preganjali Jeremija, tako tudi danes za zlobnimi preganjanji Jehovinih prič v vsem stoletju večinoma stoji duhovščina krščanstva.

²¹ Toda zakaj so sploh začeli to preganjanje? Kaj so Jehovine priče naredili takšnega, da so zbudili njihov bes in pritegnili nase njihov ogenj? Zadnji članek iz tele serije bo skušal odgovoriti na to vprašanje in še na druga, ki so z njim povezana.

[Podčrtne opombe]

Ali se spominjamo?

◻ Kako se je razkrila sodobna Jeremiju podobna skupina ljudi?

◻ Naštej nekaj vzporednic med starodavnim Jeruzalemom in današnjim krščanstvom.

◻ Kako so duhovniki v ljudeh ustvarili občutek, da so v miru z Bogom?

◻ Kakšna nedoslednost in kakšno malikovalstvo sta tipična za krščanstvo?

[Slika na strani 13]

1938. leta so Jehovine priče razgalili lažno religijo

[Slika na strani 15]

Televizijski pridigarji so milijone zazibali v prepričanje, da so »odrešeni« ali »ponovno rojeni«