Božje sodbe je treba oznaniti

»Vstani in jim govori vse, kar ti ukažem. Nikar se jih ne boj.« JEREMIJA 1:17, EI.

1. Kako so Jehovine priče ‚svetile‘ v nacistični Nemčiji?

»PREGANJANJE Jehovinih prič v kraljestvu holokausta [v nacistični Nemčiji] se je umestilo med vse druge preskušnje v njihovi zgodovini.« (Holocaust Studies Annual, II. zvezek — The Churches’ Response to the Holocust). Južnoafriški Daily News je 15. julija 1939. leta tudi pisal o Jehovinih pričah v Nemčiji: »Ta skupinica krščanskih moških in žensk je kot luč, ki nikdar ne ugasne, ostala trdna v svoji veri in je bila zato münchenskemu monarhu [Adolfu Hitlerju] trn v peti in živa priča njegove smrtnosti.« Te besede nas spomnijo na Jezusa, ki je rekel, da bodo njegovi učenci za »luč svetu« in da bodo svetu svetili ne glede na ceno, ki bi jo morali za to plačati. (Matej 5:11, 12, 14—16)

2., 3. Kakšno poročilo o neustrašnem oznanjevanju smo dobili iz Sri Lanke?

² Poročilo iz Sri Lanke, kjer besni terorizem, nam pripoveduje o mladem Tamilcu, Jehovini priči, Davidu Gunartnamu, ki je v pravem Jeremijevem slogu neustrašno oznanjeval vojaškim oblastem. Nekoč so ga obstopili še drugi mladi ljudje in ga spraševali. Poročilo pravi: »Oficirji in drugi so bili v glavnem navdušeni nad njegovim obširnim znanjem in še posebej nad njegovo iskrenostjo, ki se je še najbolj pokazala takrat, ko je rekel: ‚Če bi se takole srečal s teroristi, bi njim govoril isto, kar zdaj govorim vam.‘«

³ Še isto noč so prišli ponj teroristi in ga obtožili, da sodeluje z vojsko. Vztrajal je pri svoji nevtralnosti in jim dopovedoval, da ne dela nič drugega kot oznanjuje vest o Božjem kraljestvu. »Samo Božjo voljo spolnjujem in jo bom spolnjeval še naprej. Nobene razlike ne delam, oznanjujem vsem, ki me poslušajo.« Tega smelega Jehovinega pričevalca so teroristi ustrelili. Zapustil je mlado ženo in fantka. (Primerjaj Apostolska dela 7:51—60)

4. O kakšnem preganjanju, ki ga podpira duhovništvo, slišimo iz neke južnoameriške države?

⁴ Iz neke latinskoameričke države, kjer preganjanje Jehovinih prič odobravata in podpirata katoliška in prezbiterijanska duhovščina, prihaja tole poročilo: »V naši garniziji je bilo pet Jehovinih prič ... Velikokrat so jih pretepli in jih zapirali brez hrane v samice. Politični komisar, ki je v naši enoti skrbel za indoktrinacijo, jih je kaznoval, ker so oznanjevali drugim vojakom. Rekel je, da so izmed vseh verskih odpadnikov Jehovine priče najnevarnejše.«

Motivi in odzivi

5. Kaj je pogosto za preganjanjem Jehovinih prič, kot se je to dogajalo že Jeremiju?

⁵ Da, tako kot so Jeremija preganjali verski in politični oblastniki njegovih dni, tako tudi Jehovinim pričam nasprotujejo po vsem svetu ti isti elementi. Kaj jih žene v to nasprotovanje? Čeprav so Jehovine priče najbolj miroljubni ljudje in najbolj spoštujejo zakone, imajo njihovi sovražniki Božjo besedo za nevarno, ker jim ni všeč in ker zavračajo vest o Božjem kraljestvu. Brezkompromisno oznanjevanje Jehovinih prič in njihova načela razgaljajo sebičnost in dvoličnost politične, komercialne in religiozne podobe satanovega sveta. (Janez 15: 18, 19; 1. Janezov 5:19)

6. Kako Jehovine priče reagirajo na preganjanja?

⁶ Jehovine priče po vsem svetu ravnajo tako, kot je svoj čas ravnal Jeremija, čeprav jih zapirajo, pretepajo in celo pobijajo. Ljubeznivo in obzirno oznanjujejo ljudstvom neprijetne Božje sodbe. (2. Timoteju 2:23—26) Vedo, da morajo bolj poslušati Boga-vladarja kot pa ljudi. (Apostolska dela 4:19, 20; 5:29) Zavedajo se Pavlovega nasveta Hebrejcem, ki jim pravi, naj zdržijo v spolnjevanju Božje volje. Tako bodo dočakali spolnitev obljube o večnem življenju. Zato bi morali kot Pavel in Jeremija tudi mi reči: »Mi pa nismo izmed tistih, ki se umikajo v svojo pogubo, temveč izmed tistih, ki verujejo in tako rešijo dušo.« (Hebrejcem 10:35—39, JP)

Sodobni Jeremija razgalja krščanstvo

7. Kako so Jehovine priče v 20. stoletju sledile zgledom zvestih prerokov, ki jih je Jehova pošiljal v Juda in Izrael?

⁷ Jehova je pošiljal svoje preroke v Judo in Izrael; tako tudi danes pošilja svoje priče, naj vztrajno oznanjujejo njegovo sporočilo o bližnji sodbi. (Jeremija 7:25, 26; 25:4, 8, 9) Maziljeni ostanek Kristusovih bratov še posebej po duhovno poživljajočem letu 1919 neustrašeno oznanja krščanstvu Božje sodbe, mogočna oznanila o nesreči. (Primerjaj Jeremija 11:9—13.) Tega leta je začel izhajati časopis Zlati vek. Z leti je svoje ime spremenil v Tolažbo (1937) in Prebudi se (1946), ves čas pa je razgaljal krščanske verske laži in lažno krščanstvo kot takšno.

8., 9. a) Zakaj so bile cerkve razkrinkane v 1922. letu? b) Kakšna nesreča je bila napovedana zanje?

⁸ Zlati vek je 11. oktobra 1922. leta takole razkril lažno religijo: »Vsi napori cerkvenih ustanov, duhovščine, vodnikov in njihovih zaveznikov, da bi ohranili ali znova vzpostavili na zemlji red, ... bodo zagotovo neuspešni, kajti nihče od njih ne tvori niti dela mesijanskega kraljestva. Ravno narobe: med svetovno vojno [prvo] so duhovniki vseh različnih veroizpovedi zatajili Gospoda Jezusa Kristusa, ker so se neprimerno spečali z veliko trgovino in z visoko politiko in s tem podaljševali svetovno vojno.«

⁹ V nadaljevanju tega razgaljenja je še pisalo: »Gospoda in njegovo kraljestvo so odklonili, izkazali so se za nezveste, ker so se po svoji volji združili s satanovo organizacijo in podjetno oznanili svetu, da je Društvo narodov politični odraz Božjega kraljestva na zemlji.« In potem so dodali še vest o »nesreči« ali sodbi: »Po besedah Kristusa Jezusa so zdaj ljudstva sveta tik pred tem, da jih zagrne čas ‚stiske, kakršne ni bilo od začetka sveta in je tudi nikdar več ne bo‘.«

10. Kakšno je bilo razkritje v 1926. letu?

¹⁰ Njihova jeremijevska vloga se je še razširila z drugim tiskom, s Stražnim stolpom na primer, pa z brošurami in s knjigami. Tako so bili 1926. leta v knjigi Osvoboditev energično razkriti zavajajoči nauki lažnega krščanstva. Na 203. strani piše: »Brez zadržkov so [v odpadniško krščanstvo] uvedli lažne nauke in z njimi nadomestili resnico. Med njimi so bili in so še zmeraj nauk o trojici, o neumrljivosti duš, o večnih mukah, ki čakajo hudobne ljudi, o božji pravici duhovščine in o božji pravici, ki jo imajo kralji, da lahko vladajo. Sčasoma so za božansko razglasili še Marijo, Jezusovo mater; in ljudje so se v bogočastju začeli obračati k njej kot k Božji materi.«

Opozorilo razdiralnemu krščanstvu

11., 12. a) Kako se je razkrila vpletenost duhovščine? b) Kakšno svarilo je posredoval Jeremijev razred?

¹¹ Ista knjiga je razkrila tudi sokrivdo duhovščine v vojnah, ko je zapisala: »Duhovščina različnih cerkvenih sistemov blagoslavlja vojske, ki jih pošiljajo v boj na krilih trgovine in politike, in njihovi blagoslovi se širijo ne glede na to, za katero stran se katera vojska bori. Duhovščina se vsa pretvarja, da prosi istega Boga za blagoslov obeh vojskujočih se strani.« (Primerjaj Jeremija 7:31.) Temu opisu pa sledi še opis neizbežne sodbe: »Vsi ti elementi, ki sestavljajo vidni del satanove organizacije, se zdaj zbirajo za veliko bitko v Harmagedonu.« (Razodetje 16:14—16)

¹² Kot so v Jeremijevih dneh vodniki pravili, da so varni in v miru z Bogom, »tako si tudi cerkveni vodniki dopovedujejo, da so na varnem, da jim ni treba drugega, kot da nosijo Kristusovo ime, čeprav se še naprej igrajo s satanovim ognjem. Slepijo se glede dejanskega stanja, mečejo pesek v oči sebi in tudi drugim.« (Osvoboditev, 270. stran) Goreči Raziskovalci Svetega pisma, kot so takrat rekli Jehovinim pričam, so razgalili njihove prevare. (Matej 7:21— 23)

13. Kaj se je zgodilo 1931. leta in zakaj je bilo tako primerno?

¹³ Sčasoma so se ti Raziskovalci Svetega pisma še tesneje poistovetili z Jeremijem. Leta 1931 so na velikem shodu v Columbusu (Ohio, ZDA) razglasili, da se bo ta hrabra skupina kristjanov imenovala po Svetem pismu — »Jehovine priče«. (Izaija 43:10—12) Ime se je prvič pojavilo v osmem stoletju pred našim štetjem, ko je Jehova tako imenoval Izraelce. Tako je bil Jeremija, ki je deloval kot prerok stoletja kasneje, tudi Jehovina priča. (Jeremija 16: 21) Podobno je tudi Jezus, ko se je rodil na ta svet kot Jud, bil priča za svojega Očeta, Jehovo. (Janez 17:25, 26; Razodetje 1:5; 3:14) Zato je bilo prav, da se je v Božjem določenem času tudi njegovo ljudstvo usposobilo za to ime, ki ga je izbral sam Bog — za »Jehovine priče«. (Janez 17:6, 11, 12)

Krščanstvu sneta krinka

14. Kako se je razgaljalo krščanstvo v teh zadnjih sedemdesetih letih?

¹⁴ Zadnjih sedem desetletij so Jehovine priče skupaj z oznanjevanjem veličastnega upanja o Jehovinem prihajajočem kraljestvu svet dobesedno zasuli z razkritji in obsodbo. V stotinah milijonov odkritih in ostrih primerkov na Svetem pismu temelječih izdaj so razgalili krščanstvo kot najmočnejšo silo v religiozni nečistnici, »velikem Babilonu«, kakršna je razkrita v 17. in 18. poglavju knjige Razodetje. (Glej knjigo Babilon veliki je padel, Božje kraljestvo vlada, stran 576 do 615, natisnila Družba Stražnega stolpa, Biblij in letakov v New Yorku, 1963. leta.)

15. Kako je bilo krščanstvo razgaljeno 1955. leta?

¹⁵ 1955. leta so Jehovine priče razdelile na milijone primerkov brošur z naslovom Pravo ali navidezno krščanstvo, katero je luč svetu«. Na tisoče so jih razdelili neposredno duhovnikom krščanstva. In kaj jim je ta brošura povedala? V pravem Jeremijevem slogu je v njej pisalo: »Kljub vsem prednostim, ki so ga zrinili naprej po ekonomski, duhovni in vojaški plati, navidezno krščanstvo ni ‚luč svetu‘. Zakaj ne? ... Ker ne oznanja in se ne drži [biblijskega] krščanstva.« Potem je bilo v brošuri zastavljeno še vprašanje: »Ali je razgaljanje lažne religije mar preganjanje njenih pripadnikov? Ali je to nekrščanski fanatizom?«

16. Ali je to fanatizem, če Jehovine priče razgaljajo krščanstvo? Razloži.

¹⁶ V odgovor so zapisali: »Ne, kajti sicer bi bil Jezus Kristus sam fanatičen preganjalec Judov, ... pa tudi vsi Jehovini preroki pred Jezusom [tudi Jeremija], bi bili preganjalci in fanatiki, ker so pač vsi razgaljali krivo religijo odpadniških Judov in poganskih narodov.« Seveda, če so kristjani res »luč svetu«, se mora duhovna »tema« zagotovo razkriti. (2. Korinčanom 6:14—17) To ne pomeni, da so napadeni posamezniki, ampak cel sistem, ki jih zasužnjuje. Zaradi tega je tudi Jehova zapovedal Jeremiji: »‚Ti torej si opaši ledja! Vstani in jim govori vse, kar ti ukažem! Nikar se jih ne boj ... Bojevali se bodo zoper tebe, a te ne bodo premagali. Zakaj jaz sem s teboj,‘ govori Jehova, ‚da te obvarujem.‘« (Jeremija 1:17, 19, EI)

Jeremijevo delo se približuje svojemu koncu

17., 18. a) Kako so Jehovine priče tudi zadnja leta opravljali Jeremijevo delo? b) Kakšen nasvet so dobili odkritosrčni ljudje?

¹⁷ Ali so Jehovine priče Božjo sodbo kaj omilili? Danes res živimo v času, ko grajanje drugih verstev ni ravno najbolj zaželeno. Toda Jehovine priče s svojo literaturo kljub temu razširjajo isto vest o obsodbi človeštva, kot so jo zmeraj. V zadnjih štirih letih so na primer natisnili 32 milijonov primerkov knjige Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji v 76 jezikih. V tej knjigi najdemo odgovore na celo vrsto splošnih vprašanj, med njimi na primer: »Kaj se zgodi, ko umreš«, »Zakaj Bog dovoli hudobijo«, »Po čem spoznamo pravo vero«. V njej pa najdemo tudi jasno opozorilo, namenjeno svetovnemu kraljestvu lažne religije.

¹⁸ V 25. poglavju, ki ima naslov »Za satanov svet ali za Božji novi sestav«, piše takole: »Biblija nam jo (lažno religijo) predstavi kot vlačugo ali ‚nečistnico‘, ki ji je ime ‚Babilon veliki‘ ... In religija se je v resnici vso dolgo zgodovino neutrudno vmešavala v politiko; velikokrat je prav ona govorila vladam, kaj naj delajo.« In kaj potem ta knjiga priporoča? Takole nas vprašuje: »Ali želiš biti del satanovega sveta? Ali pa si za Božji novi sestav? Če si za Božji novi sestav, potem se boš ločil od tega sveta in obenem od krivih religij. Spolnil boš zapoved: ‚Izidite iz nje [iz nečistnice, Babilona velikega], ljudstvo moje‘. (Razodetje 18:4)

19. Kako lahko dokažeš, da v naših časih glas sodobnega Jeremija ni zamrl?

¹⁹ Isto mogočno oznanilo o ločenosti od krivih religij in o njihovi obsodbi jasno odzvanja tudi v knjigi »Svetovna varnost pod ‚Knezom miru‘«, ki je izšla 1986. leta (v šest milijonih izvodih in v 25 jezikih). Knjiga razkrije, da je duhovščina navideznega krščanstva ‚klicala mladeniče v bojne vrste‘. Potem pa še zapiše: »Tako je krščanstvo še naprej, do današnjih dni, sovražnik najvišjega Boga. Zagotovo nima božanske zaščite in zaradi tega pomembnega razloga njegov obstoj ostaja nezanesljiv.« (30. in 31. stran) Glas sodobnega Jeremija ni utihnil! Duhovščina in politiki se sicer trudijo, da bi zadušili oznanjevanje Božjih sodb, toda zveste priče jih oznanjajo naprej, odločili so se, da bodo do kraja oznanjevali svarilno vest. (Jeremija 18:18)

20. Zakaj bodo Jehovine priče še naprej oznanjali ljudem Božje sodbe?

²⁰ In zakaj je pri tem delu treba vztrajati do kraja? Zato, ker ima Jehova, najvišji živi Gospodar vesolja, z ljudmi in z njihovimi verstvi še neporavnane račune. Vprašanje, ki ga je zastavil nezvestim Judom in Jeruzalemčanom, velja tudi za današnje krščanstvo: »‚Mar jih zato ne bom kaznoval?‘ govori Jehova. ‚Ali naj se ne maščujeta nad takim narodom?‘« Zato bodo Jehovine priče še naprej obiskovali ljudi in ljudstva z oznanilom, ki zadeva v živo, za večino je to neprijetna sodba, za manjšino pa vesela in dobra vest — vest o Božjem kraljestvu. (Jeremija 5:9, EI, 29; 9:9; Apostolska dela 8:4, 12)

21. Kakšno veličastno upanje imajo vsi, ki opravljajo Jeremijevo delo, čeprav napovedujejo nesrečo? (Psalm 37:9, 11, 18, 19, 28, 29)

²¹ Čeprav so Jeremiju velikokrat očitali, da kliče nesrečo, pa ne gre prezreti, da je njegovo oznanilo prinašalo tudi žarke upanja za Jude. (Jeremija 23:5, 6; 31:16, 17) Tako Jehovine priče oznanjajo neogibno »veliko stisko« in Božjo harmagedonsko sodbo, hkrati pa oznanjajo tudi blagoslov »novih nebes in nove zemlje«, ki bosta nastopila skupaj z večnim življenjem takrat, ko bo na tem planetu obnovljena pravičnost in z njo vred tudi raj. (Matej 24:21, 22; Razodetje 16:16; 21:1—4) Zato je zdaj pravi čas, da se odzovemo Jehovinemu oznanilu o sodbi in da pomagamo dokončati veliko Jeremijevo delo. (Primerjaj Jeremija 38:7—13.)

Ali se spominjamo?

◻ Kako danes preganjajo Jehovine priče, kot so takrat Jeremija?

◻ Zakaj Jehovine priče ne nehajo oznanjevati?

◻ Kako se je Jeremijevo delo razširilo?

◻ Kateri novi primeri kažejo, da razgaljanje krščanstva ni spremenilo svoje oblike?

◻ Kakšno je upanje kljub objavljanju nesreče?

[Slika na strani 19]

Sčasoma so začeli Marijo malikovati in ljudje so bili spodbujeni, da jo častijo kot »mater Božjo«

[Slika na strani 21]

Jehovine priče se po vsem svetu držijo Jeremijevega zgleda