”Tudi mi hočemo služiti Jehovi, našemu Bogu“
»Jaz pa in moja hiša hočemo služiti Jehovi.« (JOZUA 24:15)
1. Kako nas Jozuetova knjiga spodbuja in nam služi kot zaščita?
BURNI DOGODKI, ki so zapisani v Jozuetovi knjigi, so zapisani »nam v pouk« in »zgled«, da bi se nas spodbudilo in zaščitilo, ker je ‚na nas prišel konec sestava stvari‘. (Rimljanom 15:4; 1 Korinčanom 10:11, NS) Poudarjene so Božje lastnosti kot so potrpežljivost, vera in poslušnost. »Ker so verovali, se je zrušilo obzidje Jerihe, potem ko so sedem dni hodili okrog njega. Ker je hotnica Rahaba verovala, in v miru sprejela oglednike, ni bila pokončana hkrati z neverniki.« (Hebrejcem 11:30, 31, JP) Vera Jozueta, Rahabe in drugih vdanih služabnikov tedanjih dni, bi nas morala navesti, da smo tudi mi danes pogumni in močni, da bi lahko dokončali Božje delo. (Jozua 10:25; Janez 4:34)
2. a) Kako je Jozue do najmanjše podrobnosti pokazal poslušnost? b) Kaj se je dogajalo na gorama Ebal in Gerizim?
2 Po odločilni zmagi nad Ajem je Jozua posvetil pozornost podrobnim navodilom iz 5 Mojzesove 27:1 do 28:68. Na gori Ebal je dal postaviti oltar iz celih kamnov in tam je izpolnil zapoved: »Žrtvuj mirovne daritve in jej ondi ter se veseli pred Jehovo, svojim bogom.« (EI) Drugi kamni so bili postavljeni kot spomenik, pobeljeni so bili in na njih so bile napisane besede Zakona. Potem so razdelili rodove, ena skupina je stala na gori Gerizim, da bi »blagoslavljala ljudstvo« in druga je »stala na gori Ebal za prekletstvo«. Leviti so glasno objavili prekletstva za neposlušnost in ljudje so odvrnili »Amen!« Nato so objavili blagoslove za poslušnost. Toda gorje Izraelu, če ne bi ‚izvajali vseh besed Zakona in se ne bi bali slavnega in strah zbujajočega imena Jehove Boga‘! /NS/ (Jozua 8:32—35)
3., 4. a) Kakšna lekcija je za nas ravnanje Izraelcev? b) Zakaj se ne bi smeli naveličati poslušanja istih stvari? c) Kaj se zahteva, da bi mogli skozi »ozka vrata«?
3 Ali je Izrael vedno poslušal ‚besede Zakona‘? Kljub pogostemu spodbujanju Mojzesa in kasneje Jozueta, so se v tem pogledu žalostno izneverili. Kakšen pouk je to za nas! Kljub stalnim svarilom, se vedno najde kdo, ki misli, da lahko zanemari Božje zahteve, ‚dela po svoje‘, in bo vseeno preživel. Kako neumno! Pavel se je pozval na izkušnje Izraelcev in dejal: »Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« (1 Korinčanom 10:12; Propovednik 2:13)
4 Nekateri pripadniki Božjega ljudstva so kritizirali dana svarila, dejali so, da so siti stalnega ponavljanja enih in istih stvari. Takšni pa ponavadi prvi padejo v satanovo past. Navdihnjena biblijska knjiga Peta Mojzesova knjiga ali Deuteronomi (v hebrejščini Mišné hatorá pomeni »Ponovitev zakona«) vsebuje v glavnem štiri Mojzesove razprave; s tem je Izraelcem bilo jasno povedano, da morajo biti poslušni zakonom, ki jih je Jehova do tedaj objavil. Mojzes je štirikrat več besed uporabil za svarila pred neposlušnostjo, ki povzroča »prekletstva«, kot pa jih je uporabil v zvezi z »blagoslovi«. Na gori Ebal je Jozua ponovno opomnil Izraelce, da morajo poslušati. Ali nam to ne dokazuje, kako važno je, da si prizadevamo »vstopiti skozi ozka vrata«? (Matej 7:13, 14, 24—27; 24:21, 22)
5. S kakšno zaroto se je srečal Izrael in kakšno ustrezno stanje opažamo danes?
5 Prišlo je do odločilnega trenutka. Pristopno mesto Jeriha je bilo razrušeno, podobno bo lažna religija uničena na začetku »velike stiske.« Aj je padel. Toda sedaj so se »vsi kralji, ki so bili onkraj Jordana, na pogorju in v nižavi in po vsem obrežju velikega morja tja proti Libanonu, Hetejci, Amorejci, Kanaanci, Ferizejci, Hebejci in Jebusejci... enodušno združili za boj zoper Jozueta in Izrael.« (Jozua 9:1, 2, EI) V sodobnem času, pa podobno temu, najdemo na zemlji narode, ki so se povezali v tako imenovane Združene narode. Oni iščejo zase mir in varnost, pod svojimi pogoji, in se »skupaj posvetujejo zoper Jehovo in zoper Maziljenca njegovega«, večjega Jozueta. (Psalm 2:1, 2) Kakšen bo izid?
Ravnati ostroumno
6., 7. a) Kaj so želeli Gibeonci, in kakšno ukano so uporabili? b) Kako je Jozua razsodil zadevo?
6 Podobno kot Rahaba, so bili tudi drugi neizraelci zainteresirani za preživetje. To so bili prebivalci Gibeona, velikega mesta severno od Jebusa ali Jeruzalema. Slišali so o Jehovinih mogočnih dejanjih in se odločili, da bodo z njimi sklenili mir in varnost pod pogoji, ki jih bo Jehova postavil. Toda kako? V tabor Izraelcev pri Gilgalu so poslali ljudi, ki so imeli s seboj že suho in prhko hrano, obrabljene vreče in stare vinske mehove, oblekli pa so obrabljena ter zakrpana oblačila in sandale. Stopili so k Jozuetu in mu dejali: »Iz silno daljne dežele so prišli tvoji hlapci zaradi imena Jehove, tvojega Boga. Kajti slišali smo glas o njem.« Ko je to slišal, jim je Jozue »naklonil mir in sklenil z njimi zavezo, da jih bo pustil pri življenju.« (Jozua 9:3—15)
7 Toda Izraelci so kmalu ugotovili, da Gibeonci živijo ‚v njihovi bližini‘! Kako je Jozue reagiral na njihovo ukano? Držal se je svoje prisege, ‚pustil jih je živeti in jih je postavil za drvarje in vodarje za vso občino‘. (Jozua 9:16—27, EI; primerjaj 5 Mojzesova 20:10, 11.)
8. Na kakšne načine Gibeonci ponazarjajo »veliko množico?«
8 Mnogi Netinimci, ki so kasneje služili pri Jehovinem templju, so verjetno bili potomci Gibeoncev. Tako Gibeonci dobro ponazarjajo »veliko množico«, ki sedaj služi Bogu »noč in dan v svetišču njegovem.« (Razodetje 7:9, 15) Čeprav živijo v svetu, ki je podoben Kanaanu, v srcu »niso del sveta«. Prej so se morali zadovoljiti s »plehko, prhko« duhovno hrano, ki jo je moč najti v cerkvah krščanstva in niso imeli »vina«, ki razveseljuje. Ko so prišli v stik z Božjim ljudstvom, so spoznali, da Jehova preko svojih prič izvaja mogočna dela. Odpravili so se na dolgo potovanje iz satanovega sveta z namenom, da bi zamenjali ponošena ‚oblačila‘ z novo osebnostjo in bili prepoznani kot ponižni služabniki Jehove. (Janez 14:6; 17:11, 14, 16; Efežanom 4:22—24)
Organizacijska podpora
9. a) Kakšna kriza je nato nastopila? b) Kako je Jozue reagiral in kakšno zagotovilo je dobil?
9 Ko je Jeruzalemski kralj Adonizek slišal, da so Gibeonci sklenili mir z Izraelom, »se je silno zbal, kajti Gibeon je bil veliko mesto, kakor katero izmed kraljevskih mest,... in vsi njegovi možje so bili junaki.« Združil je moči z drugimi kralji in pričeli so oblegati Gibeon. Gibeončani so nemudoma poklicali Jozueta: »Pridi hitro k nam! Reši nas in pomagaj nam.« Jozua se je takoj odzval in Jehova mu je zagotovil: »Nikar se jih ne boj! Kajti v tvoje roke jih dajem; nihče izmed njih ne bo vzdržal pred teboj.« Jozua je s svojimi hrabrimi vojaki hodil »vso noč«, da bi sovražnika popolnoma presenetil. (Jozua 10:1—9, EI)
10. a) Katero delovanje je danes podobno takratnemu obleganju Gibeona? b) Kakšno odločnost izražajo sodobni Gibeonci?
10 Podobno tistim petim kraljem, se nekateri vladarji danes jezijo, ko vidijo, da toliko njihovih ljudi — celo »mogočnežev« — zavzema stališče za Večjega Jozueta in njegovo svetovno Kraljestvo pravičnosti. Ti vladarji so prepričani, da je potrebno ohraniti narodnostne meje, čeprav se narodi stalno prepirajo in borijo med seboj. Zato poskušajo odvzeti duhovno hrano tej miroljubni »veliki množici«, prepovedujejo sestanke, na katerih se deli ta »hrana«, in jih skušajo zaustaviti, da ne bi z drugimi govorili o duhovnih stvareh. Toda ti sodobni Gibeonci vdano stojijo ob duhovnem Izraelu in pravijo: »Z vami pojdemo.« (Zaharija 8:23; primerjaj Apostolska dela 4:19, 20; 5:29.)
11. Kako Jehovine priče danes premagujejo krize?
11 Ko »velika množica« prosi svojo »mater«, organizacijo, za pomoč, jo stalno dobiva in sicer zvrhano mero. Pripravljenost, s katero se Jehovine priče lotevajo stvari, je vidna tudi v mnogih drugih stvareh — kot je takojšnje pošiljanje potrebščin ob naravnih nesrečah in hitra izgradnja potrebnih Kraljevskih dvoran in drugih prostorov za sestajanje, kjer se deli »hrana«. Pred kongresom (junija 1985) na Yankee stadionu v New Yorku je cela vojska prostovoljnih čistilcev opolnoči po basebalski tekmi počistila tribune; stadion ni še nikdar izgledal tako urejen kot med naslednjimi štirimi dnevi. Odgovorni starešine Jehovinih prič se hitro odzovejo tudi, ko je potrebno odpraviti težave pri oznanjevanju dobre vesti. (Filipljanom 1:6, 7)
Jehova se bori za Izrael
12. Katere čudeže je Jehova naredil, ko se je boril za Izrael in branil Gibeonce? (Primerjaj Habakuk 3:1, 2, 11, 12.)
12 Poglejmo sedaj, kaj se je dogajalo v Gibeonu. Jehova je povzročil zmedo med sovražniki. Izraelci so jih zasledovali in pobijali. In kaj so videli padati z neba? Velike kose ledu! Več sovražnikov je ubila debela toča kot pa izraelski vojaki. Sedaj pa prisluhni. Jozue govori z Jehovo in kaj je rekel »vpričo Izraela«? Tole: »Sonce stoj pri Gibeonu, in luna v dolini ajalonski.« Še en strah zbujajoč čudež! »Skoraj ves dan« je sonce osvetljevalo bojno polje, vse dokler Božje maščevanje ni bilo popolnoma izvršeno. Ni naša stvar, da bi razpravljali o tem, kako je Jehova naredil ta čudež, kot tudi ne vprašujemo, kako je ‚naredil‘ dve veliki svetilki, ki svetita vse od četrtega ustvarjalnega »dne«. (1 Mojzesova 1:16—19; Psalm 135:5, 6) Poročilo je zaključeno z naslednjimi besedami: »In ni bilo takega dne ne pred njim ne za njim, da bi bil Jehova slušal človekov glas; kajti Jehova se je bojeval za Izraela.« (Jozua 10:10—14, EI)
13. Kako je Jozua spodbujal svoje poveljnike, in ali so bili uspešni?
13 Zasledovanje je doseglo vrhunec, ko so ubili pet kraljev, tedaj je Jozue dejal svojim poveljnikom: »Ne bojte se jih in ne plašite! Bodite močni in hrabri. Kajti tako bo storil Jehova vsem vašim sovražnikom, ki se vojskujete zoper nje.« Da je to res, je bilo dokazano že v zvezi s sedmimi kanaanskimi kralji in tako je bilo tudi s strmoglavljenjem drugih 24 kraljestev. Šele tedaj, po šestih letih vojskovanja, se je v deželo naselil mir. (Jozua 10:16—25; 12:7—24)
14. S kakšnim stališčem in zaupanjem smemo pričakovati Harmagedon?
14 Danes, ko je pred nami končna vojna, Harmagedon, bodimo hrabri in močni kakor so bili Jozue, njegovi vojaki in ves velikanski tabor Izraelcev. Prepričani smo lahko, da Jehova naredi nadaljnje strah zbujajoče čudeže, da bi, kakor je takrat pripeljal nekoliko milijonov Izraelcev nepoškodovanih v Obljubljeno deželo, pripeljal milijone svojih hrabrih ljudi skozi Harmagedon v novi sestav stvari. (Razodetje 7:1—3, 9, 14; 19:11—21; 21:1—5)
Naša odločitev
15. Kakšne naloge lahko »druge ovce« pričakujejo v Božjem novem sestavu stvari?
15 Čeprav se je bližal 90-tim letom, se je Jozue lotil nadaljne velike naloge — razdeljevanja dežele izraelskim rodovom. To ni pomenilo, da bo življenje za Izraelce postalo lagodno. Kaleb je zahteval zemljo pri Hebronu, kjer so živeli velikani Enakovci; hotel je iztrebiti še zadnje Jehovine sovražnike. To ne pomeni, da bodo med tisočletno vladavino Jezusa Kristusa na zemlji živeli človekovi sovražniki. Toda, potrebno bo delati. Ne smemo pričakovati, da bomo v novem sestavu živeli lagodno in brez dela. Gospodove »druge ovce« bodo dobile svoje naloge v »novi zemlji« in bodo imele veliko dela pri olepševanju cele zemlje in spreminjanju le-te v dobesedni raj. (Jozua 14:6—15; Marko 10:29, 30; Rimljanom 12:11)
16. Kaj je danes tisto, kar je bilo ponazorjeno z Jehovino pripravo »zavetnih mest«?
16 Pri razdeljevanju zemlje je Jozua rezerviral šest mest za Levite. To so bila »zavetna mesta«, po tri na vsaki strani Jordana. To je bila Jehovina priprava za zaščito nenamernih ubijalcev, ki so lahko pobegnili v eno izmed teh mest. Takšen ubijalec je moral dokazati, da ima čisto vest pred Jehovo, to pa je storil tako, da je v takšnem mestu ostal do smrti velikega duhovnika. Podobno mora danes »velika množica« iskati dobro vest pred Bogom, ker je prej bila povezana s svetom, odgovornim za prelivanje krvi. Dobro vest dosežejo s priznanjem svojih grehov, kesanjem, spreobrnitvijo, predanostjo Jehovi in krstom v vodi. Potem morajo takšni ostati. Od »velike množice« se zahteva, da ostane v »mestu«, dokler Jezus ne bo umrl v simboličnem smislu v zvezi z njegovo duhovniško službo, to pa bo ob zaključku njegove tisočletne vladavine. (Jozua 20:1—9; Razodetje 20:4, 5; 1 Korinčanom 15:22, 25, 26)
17. Kakšen radosten izid pričakujemo danes?
17 Kako čudovito je Jehova blagoslovil svoj narod Izrael! Pot je bila težka in preskušenj mnogo. Toda končno so prišli v Obljubljeno deželo in se naselili v njej. Kakšna hvaležnost Jehovi je vrela iz njihovih src! Medtem, ko dokazujemo da smo zvesti Bogu, smo lahko podobno veseli, ko vstopamo v njegov novi sestav stvari, h kateremu spada »nova zemlja«. Tako kot so bile v Jozuetovih dneh, bodo tudi za nas resnične naslednje besede: »Od vseh obljub, ki jih je dal Jehova Izraelovi hiši, ni ostala niti ena nespolnjena, vse so se spolnile.« (Jozua 21:45, EI) Tudi ti bodi deležen te sreče!
18. a) Na kaj je Jozua spomnil starešine Izraela? b) Kaj bi morali želeti v zvezi z Jehovinim novim sestavom stvari?
18 Nazadnje je Jozua, ko je bil star 110 let, zbral vse Izraelove starešine. Spomnil jih je na čudovite blagoslove, ki jih je Jehova delil svojemu zvestemu narodu, od Abrahama do tistega dne. Jehova jim je tedaj rekel: »In dal sem vam deželo, za katero se niste trudili, mesta, ki jih niste gradili in prebivate v njih, vinograde in oljke, ki jih niste sadili, imate za užitek.« Ker je za njih tako obilno poskrbel, so se Izraelci gotovo želeli »bati Jehove in mu služiti odkritosrčno in zvesto« v vso večnost. Vsakdo, ki gleda naprej v Jehovin slavni novi sestav na tej zemlji, gotovo ima podobno željo. (Jozua 24:13, 14, EI)
19. a) Kakšno izbiro je Jozua postavil pred ljudstvo, in kaj so odgovorili? b) Komu želimo biti mi podobni? c) Kaj naj bi izbrali in kakšna naj bo naša odločitev?
19 Nato je Jozua jasno dejal ljudstvu: »Ako pa vam ni všeč, da bi služili Jehovi, si danes izberite, komu hočete služiti... JAZ PA IN MOJA HIŠA BOMO SLUŽILI JEHOVI.« Ali te besede danes odzvanjajo v vseh nas, v verujočih članih naših družin, v naših skupščinah, v svetovni »Božji hiši«? Seveda! (Efežanom 2:19) Ljudje v Jozuetovih dneh so odgovorili: »Jehovi, svojemu Bogu bomo služili, in njegov glas bomo poslušali.« (Jozua 24:15, 24) Na žalost so kasneje nekateri razočarali v tem pogledu. Toda mi ne želimo biti podobni tistim, ki so popustili. Želimo biti podobni Jozuetu in njegovim domačim, Kalebu, Gibeoncem in Rahabi. Da, MI HOČEMO SLUŽITI JEHOVI. Delajmo to hrabro, in trdno odločeni, da nas nobena stvar »ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rimljanom 8:39)
Kaj se učimo iz Jozuetove knjige?
◻ glede koristi stalnih opominov?
◻ glede skrbi za sodobne Gibeonce?
◻ glede tega, kako se bo Jehova boril v Harmagedonu?
◻ glede potrebe, da zbežimo v »zavetno mesto«?
◻ glede izbire komu želimo služiti?