Odločeni služiti Jehovi z nerazdeljenim srcem
»Služi mu z nerazdeljenim srcem in z radevoljnim duhom. Kajti Jehova preiskuje srca in razume vse naklepe misli.« (1 LETOPISI 28:9)
1. Katera vprašanja se postavljajo glede stavka iz 1 Letopisov 28:9?
GORNJI biblijski stavek pa zbudi nekoliko vprašanj glede srca. Če se nanaša na fizično srce, kako bi nekdo lahko živel kako drugače kot s celim srcem? Ali lahko kdo, na primer, živi s polovičnim srcem? Ali lahko Jehova, kot današnji specialisti za srce, preišče fizično srce in ugotovi poškodbe? Ali se v našem srcu nahajajo misli, glede na to kar je pač rečeno o naklepih misli? Izgleda, da nekateri biblijski stavki pravijo tako, govorijo namreč o ‚naklepih misli srca‘ ali o ‚mišljenju in hotenju srca‘. (1 Mojzesova 6:5; 1 Letopisi 29:18) Ali Jehova preiskuje naše fizično srce, da bi ugotovil naše misli? Kaj pravzaprav pomeni, ‚služiti mu z nerazdeljenim srcem‘?
2. Kaj so o srcu verovali stari Egipčani, Babilonci in grški filozof Aristotel?
2 Stari Egipčani so verovali, da je fizično srce središče razuma in občutkov. Mislili so tudi, da ima srce lastno voljo. Babilonci so verovali, da je srce domovanje razuma in tudi ljubezni. Grški filozof Aristotel pa je učil, da je srce sedež občutkov in duše. Toda ko je naraščalo spoznanje, so se takšna gledišča ovrgla. Končno je srce postalo znano kot črpalka, ki poganja kri po telesu.
3. Zaradi česa srce zbuja takšno spoštovanje?
3 Da, srce je v glavnem črpalka, toda takšna, ki zbuja spoštovanje, zvesto namreč potiska rdečo življenjsko tekočino po telesu vsako sekundo našega življenja! Človeško srce, ki je nekoliko večje kot pest in tehta manj kot pol kilograma, udari 100 000 krat dnevno, skozi 96 000 kilometrov dolgi kardiovaskularni sistem prečrpa kakšnih 7 600 litrov krvi dnevno, v vsem življenju pa na desetine milijonov litrov krvi. Utrip srca spodbuja skupek celic, ki deluje kot spodbujevalec (pacemaker) in pošilja električne impulze, ki določajo število srčnih utripov. Nobena mišica v telesu ne dela težje, dlje in stanovitneje, in to desetletje za desetletjem, kot to dela srce. V času čustvenega stresa ali izjemnega napora lahko bitje tudi do petkrat pospeši. Če srce odstranimo iz prsnega koša, bo še vedno nekaj časa bilo. Celo celice, izrezane iz srca, bodo pod določenimi pogoji še bile. Samo možgani zahtevajo več hrane in kisika kot srce.
4., 5. a) Katere lastnosti Biblija pripisuje srcu? b) Katera čustva in pobude, kot pravi Biblija, prebivajo v srcu?
4 V Božji besedi se skoraj tisočkrat omenja srce. Izmed tega le nekolikokrat fizično srce. Nekajkrat govori o srcu kot središču ali sredini stvari, ko na primer pravi »srce morja« in »srce zemlje«. (Ezekijel 27:25—27; Matej 12:40) V drugih, skoraj tisočih navedkih, pa se srce uporablja v prenesenem, simboličnem smislu. Kittelov Teološki slovar Nove zaveze našteva mnogo biblijskih stavkov pod geslom »srce« za vsakega od naslednjih naslovov: »V srcu prebivajo občutki in čustva, želje in strasti.« »Srce je sedež volje, izvor sklepov.« »Tako je srce glavno središče v človeku h kateremu se obrača Bog in v katerem je ukoreninjeno versko življenje, ki določa moralno vedenje.«
5 Čustva in pobude prebivajo v tem simboličnem srcu. Iz mnogih biblijskih stavkov lahko izvemo, da je srce lahko vedro, potrto, negotovo, prosvetljeno, drzno, zaupljivo, plašno, neusmiljeno. Lahko je jezno ali pa trepeta v strahu, ponosno in ošabno ali pa blago in ponižno, zelo ljubeče ali pa napolnjeno z mržnjo, neomadeževano in čisto ali pa krivo nečistovanja. Nagiba k zlu, lahko pa nas tudi spodbuja k dobrim delom.
Ne bodi nezavzet
6., 7. a) Kakšne ljudi je psalmist sovražil in s kakšnimi dejanji je to stanje ponazorjeno tako v Judi kot Izraelu? b) Kako je Jezus prikazal, da je služba Jehovi s polovičnim (nezavzetim) srcem nesprejemljiva?
6 Dobesedno srce mora biti celo, da bi delovalo, toda simbolično srce je lahko razdeljeno. Psalmist, očitno mož po Jehovinem srcu, je pod navdihnjenjem pisal: »Sovražim omahljivce.« (Psalm 119:113, EI) Med takšnimi so bili tisti Izraelci, ki jih je Elija takole izzval: »Doklej boste omahovali na dve strani? Če je Jahve Bog, hodite za njim; če pa je Baal, hodite za tem.« (1 Kraljev 18:21, EI) Nezavzeto so ‚omahovali med dvema različnima mnenjema‘.
7 Ko se je Judov rod delno vrnil k Jehovi je bilo zapisano: »Vendar pa je ljudstvo še darovalo na višavah; dasi le Jehovi, Bogu svojemu.« (2 Letopisi 33:17) Z razdeljenimi srci so trdili, da častijo Jehovo, toda častili so ga nepravilno in na krajih, kjer so prej častili Baala. Jezus je dejal: »Nihče ne more služiti (sužnjevati, NS) dvema gospodarjema.« (Matej 6:24, JP) V tistih časih so sužnji bili del imetja. Svojemu gospodarju so morali biti na voljo 24 ur na dan. Svojega časa ne bi mogli posvetiti dvema gospodarjema — polovico enemu in polovico drugemu. Jezus je hotel poudariti: Jehovi ne služimo s polovičnim srcem ali nezavzeto!
8. Kako lahko ima nekdo v simboličnem smislu dvoje src in kaj pravijo o tem svetopisemski stavki?
8 Vsak človek ima lahko le eno fizično srce, toda v simboličnem smislu lahko ima neka oseba dvoje src. David je za takšne osebe dejal: »S priliznjenimi usti in z dvojnim srcem govore (/»s srcem v srcu«, opomba v Priročni Bibliji Novi svet prevoda/).« (Psalm 12:2) Eno srce je namenjeno javnosti, drugo se skrivoma nagiba k sebičnim prednostim. Takšno dvolično, varljivo stanje je opisano v Bibliji: »Kajti odmerja ti vse v srcu svojem. ‚Jej in pij‘, ti veli, toda srce njegovo ni s teboj.« »Ko milo govori, mu ne zaupaj, zakaj sedem gnusob je v njegovem srcu.« (Pregovori 23:7; 26:25, EI; Psalm 28:3)
9. Kaj pokaže, da je dvoličnost v čaščenju obstajala tako za časa Jeremije kot tudi v Jezusovem času?
9 Takšna hinavščina v človeških odnosih je žalostna, toda kadar je posejana v čaščenje Jehove, žanje nesrečo. »Ne zanašajte se na lažnive besede: ‚Tempelj Jehovin, tempelj Jehovin, tempelj Jehovin je to!‘ Glejte, zanašate se na lažnive besede, ki nimajo vrednosti! Kako? Kradete, ubijate, prešeštvujete, krivo prisegate, Baalu darujete in hodite za tujimi bogovi, ki jih ne poznate, in potem prihajate in stopate predme v tej hiši, ki se imenuje po mojem imenu, in govorite: »Varni smo, pa potem počenjate vse te gnusobe!« (Jeremija 7:4, 8—10, EI) Jezus je razkrinkal takšno nezavzetost in hinavščino pismarjev in farizejev, ko je dejal: »Hinavci, dobro je o vas prerokoval Izaija, govoreč: ‚To ljudstvo me časti z ustnicami svojimi, njih srce pa je daleč od mene.‘« (Matej 15:7, 8)
10., 11. Kam gledata Jehova in Jezus Kristus, kadar nekoga presojata in zakaj?
10 Zaradi vsega tega je jasno, zakaj je Jehova rekel Samuelu: »Zakaj ne gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda kar je pred očmi, Jehova pa gleda v srce.« (1 Samuelova 16:7) Ko torej Bog tehta človeka, se ne ozira na površinske, zunanje dokaze. Preišče samo srce zadeve. Jezus je pokazal, da je srce gonilna moč našega vedenja, bodisi dobrega ali slabega: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada srca svojega dobro, hudobnež pa prinaša iz hudega zaklada hudobno, kajti usta govore iz preobilnosti srca«. Pa tudi: »Zakaj iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.« (Luka 6:45; Matej 15:19)
11 Jezus Kristus, kateremu je zaupana sodba, prav tako gleda tja, kamor gleda Jehova: »Jaz preiskujem obisti (/najgloblje občutke, Pripomba v Priročni Bibliji Novi svet prevoda/) in srca, in dam vsakemu po delih vaših.« (Razodetje 2:23) Zato »bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23)
12. Zakaj se moramo marljivo truditi, če hočemo Jehovi služiti z vsem srcem?
12 Naše čaščenje Jehove ne sme biti dvolično niti nezavzeto. To pomeni, da se moramo marljivo truditi. Zakaj? Ker je srce nezanesljivo in je lahko zelo varljivo. Zastrašujoče je, kako zelo spretno poenostavi napačna dejanja, ki privlačijo naše padlo telo. Čeprav nas lahko prevara in pred nami skrije prave nagibe, Jehova vidi srce takšno, kot je. Nam pa je to takole povedal: »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno: kdo ga more doumeti? Jaz, Jehova, preiskujem srce in preizkušam ledvice, da dam vsakemu po potih njegovih, po sadu dejanj njegovih.« (Jeremija 17:9, 10)
Potrebno je nerazdeljeno srce
13. Kaj je Jezus rekel o nekaterih pobožnjakarjih njegovih dni in kakšne so bile za njih posledice takšnega obnašanja?
13 O pobožnjakarjih v njegovih dneh je Jezus dejal: »Otopelo je namreč srce temu ljudstvu, da težko posluša in zapira oči, da ne bi videlo in ne bi slišalo in v srcu ne razumelo ter se ne spreobrnilo, in ga jaz ne bom ozdravil.« (Matej 13:15, JP) Zaradi vnaprej ustvarjenih verskih predsodkov so zapirali svoje oči in ušesa ter zakrknili svoja srca pred Jezusovimi nauki. Odklanjali so opominjanje in tako jim ni uspelo, da bi srce pravilno motivirali: »Kdor posluša svarjenje, pridobiva srce« /»pridobiva dober motiv«, opomba v Priročni Bibliji v Novi svet prevodu/. (Pregovori 15:32) Trdili so, da častijo Boga, toda svojo »pravičnost« so kazali le ljudem. (Matej 6:1, 2, 5, 16)
14. Kateri primeri pokažejo, kako resnica vstopi in se naseli v nas?
14 Koliko bolje je biti kot kralj Jozafat iz Jude, ki je ‚pripravil svoje srce k iskanju pravega Boga‘. (2 Letopisi 19:3) Najboljša priprava za tvoje iskanje Boga je iskrena molitev. V času žalosti je Ana goreče molila k Jehovi, »govorila je v srcu svojem« in njena molitev je bila uslišana. Moraš biti tudi pripravljen poslušati. Jezusova mati je poslušala: »Njegova mati pa je vse te besede skrbno shranila v svojem srcu.« Pričela je »razmišljati (sklepati) v svojem srcu«, in postala je Jezusova zvesta učenka. Jehova pomaga tistim, ki ga iskreno iščejo. Bogaboječa Lidija je poslušala Pavla, »in Jehova je odprl njeno srce, da je prisluhnila Pavlovim besedam«. Dala se je krstiti. (1 Samuelova 1:12, 13; Luka 2:19, 51, NS; Apostolska dela 16:14, 15, JP) Vedno je simbolično srce — občutki, čustva, dobri motivi — tisto, ki dopusti, da resnica vstopi in se naseli v osebi.
15. Kaj moramo biti pripravljeni storiti, da bi imeli nerazdeljeno srce?
15 Da bi imeli nerazdeljeno srce, moramo biti čustveno pripravljeni na to, da odstranimo vnaprej ustvarjene predsodke in dopustiti moramo, da se Bog izkaže resničnega celo kadar to poruši naše priljubljene zamisli ali nauke, ki smo jim naklonjeni. (Rimljanom 3:4) Sebične motive moramo odstraniti, da bi naše srce postalo sprejemljivo za Jehovino voljo in poti. Nekoč je Jehova svoje zakone napisal na kamen, kasneje pa jih je zapisal v človeška srca. Tudi apostol Pavel je pisal na srca. In tudi ti lahko pišeš (/ljubečo dobroto in resničnost/) na ploščo svojega srca. (Pregovori 3:3; Hebrejcem 10:16; 2 Korinčanom 3:3)
16. Katera vprašanja nam pomagajo osvetliti korake, ki jih mora nekdo narediti, da bi Jehovi služil z nerazdeljenim srcem?
16 Ali bi se na tvoje srce dalo brez težav zapisati Jehovina načela in smernice? Ali ga boš očistil predsodkov, da bi naredil prostor za božansko resnico? Ali boš tedaj še naprej preučeval, da bi se spreobrnil, slekel staro osebnost in si nadel novo, podobno Božji? Ali se boš potrudil biti delavec, ki se ga ni treba sramovati, in boš pravilno rokoval z besedo resnice? (Rimljanom 12:2; Kološanom 3:9, 10; 2 Timoteju 2:15)
Ohrani nerazdeljeno srce
17. Kako je David posvaril svojega sina Salomona in zakaj Salomonu ni uspelo živeti po tem nasvetu?
17 David je dejal Salomonu: »Ti pa, Salomon, sin moj, spoznaj Boga, ki je Bog očeta tvojega in mu služi z nerazdeljenim srcem in z radovoljnim duhom! Kajti Jehova preiskuje srca in razume vse naklepe misli.« Salomon je pričel služiti z nerazdeljenim srcem, toda ko so minevala leta, te celovitosti srca ni ohranil: »Ko je bil Salomon star, so mu njegove žene naklonile srce, da je šel za drugimi bogovi; in ni bilo srce njegovo popolnoma vdano Jehovi, Bogu njegovemu, kakor je bilo srce njegovega očeta Davida.« (1 Letopisi 28:9; 1 Kraljev 11:4)
18., 19. a) S kakšnimi različnimi sredstvi nas satan poskuša spraviti ob nerazdeljeno srce? b) Kako bo spremenil svojo taktiko, če z zahrbtnimi napori ni uspel?
18 Boš ti uspel tam, kjer Salomonu ni? Ker si se predal kot priča za Jehovo, odvrgel dvolično ali nezavzeto služenje in ustregel Jezusovim besedam »ljubi Jehovo, Boga svojega, z vsem srcem svojim«, ali boš sedaj odločno zadržal srce, da bo nerazdeljeno predano službi Jehovi? (Matej 22:37) Satanu to ne bo všeč, in on je prebrisan nasprotnik. Tvoje srce bo postalo njegova tarča. Pozna njegovo nagibanje h grehu in zlahka bo prodrl vanj, če ne boš buden. Ali ni ‚hudič dal v srce Jude Iškariota, da izda Jezusa‘? (Janez 13:2) Denar, pridobitništvo, zabava, ponos, posvetna kariera, bahavo razkazovanje, telesne želje — on že ve, kje smo ranljivi in tja usmerja svoje ognjene puščice. Ali boš vse odbil s ščitom vere? (Efežanom 6:16; 1 Janezov 2:15—17)
19 In če satan ne bo uspel z nobeno zanko, še ni vse končano. Tedaj postane kot rjoveč lev, ki poskuša pogoltniti Jehovine zveste priče z nasilno drhaljo, udarci, zapiranjem in celo smrtjo. Toda v vsem tem bo Jehova okrepil tiste, ki mu služijo z nerazdeljenim srcem. (Jakob 4:7; 1 Petrov 5:8—10; Razodetje 2:10)
20., 21. a) Kakšna vprašanja lahko postavimo glede preiskovanja telesnega srca? b) Kako lahko s podobnimi vprašanji preverimo simbolično srce?
20 Telesno srce je občasno potrebno pregledati. Ali v rednih presledkih dobiva dobro hrano v zadostnih količinah? Ali bije enakomerno in močno ali počasi in slabo? Ali je pritisk pravilen? Ali dobiva potrebno vadbo? (Da bi bilo zdravo, mora močno črpati daljše časovno razdobje.) Ali srčni spodbujevalnik spreminja hitrost, da bi se prilagodil spremenjenim potrebam? Ali je izpostavljeno čustvenemu okolju, ki povzroča močne strese?
21 Če telesno srce potrebuje preglede, koliko bolj to potrebuje simbolično srce! Jehova ga pregleduje; toda to bi morali delati tudi mi. Ali dobiva zadostno količino duhovne hrane z rednim osebnim preučevanjem in obiskovanjem sestankov? (Psalm 1:1, 2; Pregovori 15:28; Hebrejcem 10:24, 25) Ali nas njegovi občutki in globoka čustva navajajo h goreči službi oznanjevanja — in včasih morda povzroči, da se še posebej potrudimo v pomožni pionirski službi? (Jeremija 20:9; Luka 13:24; 1 Korinčanom 9:16) Kako pa je z okoljem? Ali je obkroženo z drugimi srci, ki so enotna in celovita, napolnjena s podobnimi občutki in nagibi? (2 Kraljev 10:15, 16; Psalm 86:11; Pregovori 13:20; 1 Korinčanom 15:33)
22. Kaj bo zagotovilo uspešnost naše odločitve, da služimo Jehovi z nerazdeljenim srcem?
22 Če po tem pregledu lahko pritrdilno odgovoriš na ta vprašanja, tedaj varuješ svoje simbolično srce. Skupaj z milijoni drugih zvestih prič ti bo uspelo, da služiš Jehovi z nerazdeljenim srcem. Vsi takšni imajo naslednje zagotovilo: »Mir, ki ga daje Bog in ki presega vse, kar si lahko predstavljamo, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:7, JP)
Se spominjaš?
◻ Katere lastnosti se pripisuje simboličnemu srcu?
◻ Kako se lahko izognemo temu, da bi služili nezavzeto ali dvolično?
◻ Zakaj Jehova in Kristus gledata v srce, kadar presojata?
◻ Kako lahko dobimo in ohranimo nerazdeljeno srce?
[Slika na strani 14]
Ali si dvoličen?