Zakaj biti blag?

OBČUDUJEJO jo in cenijo. Pomaga nam, da se ognemo prepirom. Pogosto jo zamenjujemo s slabostjo, ampak ona je močnejša od jekla. To je blagost!

V Bibliji se blagost povezuje s ponižnostjo in krotkostjo. Grška beseda za to pomeni krotkost, prizanesljivo in ljubeznivo blagohotnost; nasprotje od surovosti, slabe volje, nenadne jeze in osornosti. Toda krotkost se lažje pokaže z deli, kot pa definira z besedami.

Toda zakaj bi se morali ‚obleči‘ z blagostjo? In kako nam to lahko pomaga?

Zakaj je tako pomembna?

Kristjani bi morali biti blagi zato, ker to ugaja Bogu Jehovi. Biblija nam svetuje, naj živimo »z vso ponižnostjo in krotkostjo«. Krščanske žene naj bi se oblekle v »nepokvarjeno obleko mirnega in blagega duha, to je dragoceno v Božjih očeh«. (Efežanom 4:1—3; 1. Petrov 3:3, 4, NS) Apostol Pavel je sokristjane temu primerno spodbudil: »Kot Božji izvoljeni, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost.« (Kološanom 3:12, JP)

Biti blag je vsekakor koristno, ker nas lahko takšna zaščitna obleka obvaruje pred škodo. Če smo blagi, bomo lahko, če se razvije napeta situacija, morda zmanjšali jezo prizadete osebe in dosegli mir. Zares, »rahel odgovor odvrača togoto.« (Pregovori 15:1) Razen tega nam blagost pomaga, premagovati neprijetne vsakodnevne probleme in ublažiti napetosti na delovnem mestu ali v šoli, pospeševati mir in enotnost, omogoča nam torej bolj mirno, zdravo in srečnejše življenje. (Pregovori 14:30) Torej so to še kako dobri razlogi, da oblečemo blagost, oziroma da smo blagi.

Kako lahko to naredimo

Morda izgleda, da je težko biti blag, toda če to zares želimo, bomo lahko takšni. Zakaj? No, prvič zato, ker nas je Jehova ustvaril po svoji podobi. (1. Mojzesova 1:26) Jehova je blag. Njegova blagost je očitna iz njegovega ravnanja z grešnimi ljudmi. »Ne ravna z nami po naših grehih, ne vrača nam po naših krivdah.« (Psalm 103:10, EI)

Blagost je sad Božjega svetega duha. (Galačanom 5:22, 23) Če vidimo, da smo premalo blagi, tedaj lahko prosimo za svetega duha, ki nam bo pomagal razviti in pokazovati blagost tako v stališčih kot v ravnanju. (Luka 11:13)

Ker je blagost sad Božjega duha, je pomembna značilnost krščanske osebnosti. Pravzaprav mora postati del osebnosti, ki nas označuje za kristjane. Da, mi lahko in bi se tudi morali ‚obleči v blagost‘, to je oblačilo, s katerim nas Jehova blagoslavlja po svojem duhu.

Blagost je koristna

Čeprav je Jezus Kristus trdno zastopal pravičnost, je bil pravtako blag. Ponižne ljudi je označil za srečne. Povedal je tudi temeljno načelo, da se ‚nastavi še drugo lice‘, da se torej ne maščujemo, kadar smo izzvani. (Matej 5:5, 39; 21:5) Marsikdo bo sicer rekel, da je to nesmiselno v današnjem tekmovalnem svetu. Toda napak je sklepati, da krščanska blagost pomeni strahopetnost ali šibkost značaja. Takšna krščanska blagost je povezana z močno vero in ljubeznijo do Jehove ter s cenjenjem njegovih pravičnih poti. Zato ima veliko moč.

V teku biblijske zgodovine so živeli bogaboječi možje in žene, ki so bili odličen zgled blagosti. Mojzes »je bil ... zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«. (4. Mojzesova 12:3) Lahko kdo reče, da je bil šibkega značaja ali strahopetec?

V primerjavi z »deli mesa« se blagost pokaže močnejša. (Galačanom 5:19—23) Njena praktična vrednost se na primer pokaže, če se jo primerja z nenadzorovano jezo. Rimski pesnik Horacij je ugotovil: »Jeza je trenutna blaznost, zato obvladuj to svojo strast, sicer te bo obvladala ona.«

‚Ravnati v modri krotkosti‘ pomeni, živeti v soglasju z Jehovino osebnostjo, ravnanjem in potmi. (Jakob 3:13) Na primer, moški, ki lahko poučuje svoje brate v veri, mora biti blag, miroljuben in popustljiv, ne pa surov, predrzen in trmast. (1. Timoteju 1:6, 7; 2. Timoteju 2:24, 25) Blagost lahko veliko pomaga tudi v ostalih področjih življenja.

Kako nam blagost pomaga v vsakdanjem življenju

Blagost nam lahko na primer pomaga, če nastanejo problemi z našimi sosedi. Tako je bilo s Katico. Ko so bili pri njej na obisku prijatelji, je eden od otrok splezal na lepo zložena sosedova drva. Otrok je prevrnil del skladovnice ravno takrat, ko je sosed pogledal skozi okno. Razkačen je pritekel ven, oštel gostiteljevo družino, dečka in njegove starše. Namesto da bi kaj ugovarjali, so gostitelji naredili, kar so mogli, da bi pomirili jeznega soseda. Blago so mu odgovarjali. Ko je Katica naslednji dan za svojo družino pekla kruh, je spekla še dva hlebčka za soseda in njegovo ženo. Ta prijaznost, brez besed o dogodku prejšnjega dne, ko so ravnali blago, je zadostovala, da je bila odstranjena napetost in so se obnovili dobri odnosi.

Pravijo, da si dober predpostavljeni ne pripiše polni delež zaslug, če se je kaj posrečilo, in več kot le svojo krivico, če se kaj ni posrečilo. Don, ki je vodil skupino zidarjev, je vedno ravnal po tem pravilu. To je bilo dobro zanj. Ob neki priliki se je nadzornik razburjal nad načinom dela. Vprašal je: »Kdo je odgovoren za to?« Čeprav se drugi delavec ni držal Donovih navodil, je Don odgovoril: »To je bila moja napaka. Nisem dovolj jasno razložil, da bi moji ljudje razumeli, kako bi se to bilo moralo delati.« Kadar pa Dona pohvalijo za kakšno dobro opravljeno delo, odvrne: »Zaslugo imajo ti možje.« Ker je Don blag, pa kljub temu močna osebnost, je priljubljen in spoštovan, tako pri svojih nadrejenih, kakor tudi pri sodelavcih.

Ista načela veljajo, kadar Jehovine priče obiskujejo ljudi v službi oznanjevanja. Nekateri teh obiskov sploh ne cenijo in se morda celo razjezijo. Toda blagost pomaga Pričam, da takim sogovornikom ne pripisujejo hudobnosti in jih ne obsojajo. Jehovine priče imajo sicer dobre nagibe, toda sogovornika se morda, ko so pozvonili pri njegovih vratih, prekinili v nečem, kar mu je bilo všeč. Morda so ga celo prebudili? Blagost omogoča, da si v takih situacijah obziren. (1. Petrov 3:15)

Podobno bo blagost pomagala krščanskim starešinam, da ostanejo uravnoteženi, kadar svetujejo nekomu, ki je ‚v prenagljenosti naredil napako‘. Tega človeka ne želijo kaznovati, temveč mu ‚pomagati na pravo pot‘ kakor zdravnik, ki izpahnjeno kost obzirno naravna. Da, ti duhovno sposobni možje ne smejo nikoli pozabiti, da morajo poskusiti grešniku pomagati ‚v duhu krotkosti‘. (Galačanom 6:1)

Prizadevati si za blagost

Blagost bi lahko primerjali z zemljo, v kateri se drugi sadovi Božjega duha hitreje razvijajo in lažje goje. Če smo blagi, se bomo radi podredili vodstvu Jehovinega duha. Če smo krotki, nas bo Bog blagoslovil, ker ljubi krotke in prizanesljive ljudi. (Izaija 29:18—21; 61:1)

Ljudje so se trumoma zbirali okrog Jezusa, ker je bil »krotek in iz srca ponižen«. (Matej 11:28, 29) Takšna oseba privlači ljudi enako, kot v hladni noči gostišče s toplo pečjo privlači utrujenega popotnika. Blag in prijazen človek je gotovo zaželen tovariš. Kako primerno je zato za nas, da se trudimo biti »krotki«! (1. Timoteju 6:11) Da, oblecimo se v blagost.

[Slika na strani 7]

Jezus Kristus je bil blag. Si ti tudi?