»Narod«, ki polni zemljo s sadovi

»V prihodnjih dneh se bo ukoreninil Jakob, bo cvetel in brstel Izrael, in polnil s sadom zemlje krog.« (Izaija 27:6, EI)

1. Kako se je apostol Peter skliceval na narod duhovnega Izraela?

GLEDE rojstva skupščine Kristusovih učencev kot »naroda« v letu 33. n. št. je apostol Peter napisal malo pred uničenjem Jeruzalema v letu 70. n. št. naslednje: »Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, določeno za božjo last, da bi oznanjali slavna dela tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo. Nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste božje ljudstvo. Niste našli usmiljenja, zdaj pa se vas je usmilil.« (1. Petrov 2:9, 10, JP) Kako ljubeznivo je to bilo od Boga!

2., 3. Kakšno odgovornost ima duhovni Izrael, ker je določena last Boga Jehove, in s čim jih je Jezus Kristus primerjal v Janezu v 15. poglavju?

² Danes, 19 stoletij zatem ko je Peter zapisal te besede, je na zemlji še vedno ostanek tega z duhom rojenega »naroda«. Po poročilih o letnem praznovanju Gospodove spominske večerje je sedaj število članov manjše od desettisoč. Ti so ‚ljudstvo, določeno za Jehovino posebno last‘, in kot taki morajo izredne lastnosti Boga Jehove, ki jih je »poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo«, oznanjevati po vsem svetu. Ta »svetloba« se vidi še predvsem od konca »določenih časov narodov« leta 1914.a (Luka 21:24) Ker so »določena last« božanskega Dajalca te čudovite svetlobe, jih on tudi primerno ceni. Zanj so kakor duhovni vinograd.

³ Tukaj vas hočemo spomniti na to, kaj je rekel Jezus Kristus svojim apostolom, ki so predstavljali vse tiste, ki bodo z duhom rojeni učenci: »Jaz sem prava vinska trta, in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor živi v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti.« (Janez 15:1—5, JP)

4. a) Na kateri opis iz Izaije 27 nas spomni Jezusova prilika? b) Kdaj v sodobnem času se je ta prerokba spolnila in na kom? c) Kakšno drugačno stališče ima Bog do svojega ljudstva?

⁴ Ta primerjava ali prilika Jezusa Kristusa nas spomni na Jehovine besede iz Izaije 27:2—4, kjer beremo:

»Tisti dan se bo reklo: ‚Vinska gorica, pojte o njej! Jaz, Jehova, jo čuvam. Vsak trenutek jo namakam, da je nihče ne poškoduje, jo čuvam noč in dan. Ne srdim se več.‘« (EI)

»Vinograd penečega vina« (NS), ki je danes na Zemlji, se lahko primerja z ostankom vej simbolične »vinske trte«, na kateri so duhovno rojeni kristjani »svetega naroda«, ustvarjalni člani (mladike). Zato imajo odgovornost, da pridelajo veliko sadov. (Janez 15:5) Po Izaijevi prerokbi naj bi se pela pesem o »vinogradu penečega vina« (NS) v času, ko bo Jehovino ljudstvo znova v njegovi milosti. (Primerjaj Izaija 27:13.) To bi postavilo sodobno izpolnitev te sijajne prerokbe v povojno leto 1919; zgodovinska dejstva pa potrjujejo, da se spolnjuje vse do današnjega dne. Danes se Jehova več ne »srdi« oziroma ne jezi na svoje ljudstvo in ne na ostanek njegovega »svetega naroda«, njegovega ljudstva za posebno lastnino«, in ne jezi se na zveste kristjane, ki pričakujejo večno življenje na zemlji. Milostno se je obrnil k njim, kar pojasnjuje njihovo duhovno blaginjo in rodovitnost.

5. Kaj iz simboličnega vinograda je razveselilo ljudi in kaj lahko o tem povedo?

⁵ To duhovno »ljudstvo« s svojimi marljivimi tovariši je podobno rodovitnemu vinogradu, ki rodi veliko »penečega vina«. To je duhovno vino, ki razveseljuje srce Jehovi in ljudem. (Sodniki 9:13) Iz tega važnega razloga lahko ljudje, ki jih razveseljuje pitje te duhovne pijače, radostno pojejo in lahko pripovedujejo vse, kar je božanski »vinogradnik« storil za svoj simbolični »vinograd«. V prenesenem smislu je ta »vinograd« ‚namakal‘, da je bil stalno svež in je lahko rodil sočen, okusen in prijeten sad.

Nasprotje — »zemeljska trta«

6. Kaj se bo zgodilo z »zemeljsko trto« po Razodetju, 14. poglavje?

⁶ Povsem drugače pa je z »zemeljsko trto«, ki je omenjena v zadnji knjigi Biblije. V kratkem bodo nebeške uničevalne sile dobile povelje: »Zamahni s svojim ostrim srpom in oberi grozdje z zemeljske trte, ker so njene jagode dozorele.« Potem se je po prerokbi v Razodetju zgodilo naslednje: »Angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji ter obral zemeljsko trto, grozdje pa vrgel v veliko kad Božjega srda. Kad so tlačili zunaj mesta in iz kadi se je nateklo krvi konjem do ust tisoč šesto tečajev naokoli.« (Razodetje 14:18—20, JP) Prav to bo doletelo vodilni del satanove vidne organizacije na zemlji; satan je namreč njen vinogradnik in se upira »pravi vinski trti«, katere vinogradnik je Bog Jehova. »Zemeljske trte« se ne bo nikoli več obnovilo.

7.–9. Kakšno dvojno spolnitev ima Izaija, poglavje 27:7—13, in ob kakšnih različnih časih?

⁷ Prerokba v Izaiji, 27. poglavje, pa res napoveduje obnovo, najprej obnovo naravnega naroda Izraela in nato duhovnega Izraela v našem 20. stoletju. To je potrjeno z vsebino prerokbe od 7. do 13., zaključne vrste poglavja. V teh vrstah beremo:

⁸ »Ga je mar udaril, kakor te, ki so njega udarjali, ali je bil ubit, kakor so bili ubiti njegovi morilci? Maščeval se je nad njim s tem, da ga je zavrgel in odpodil, pregnal ga je s svojim silnim viharjem na dan vzhodnega vetra. Zato bo Jakobova krivda s tem poravnana; in to je ves sad njegovega očiščenja od greha, da naredi vse oltarno kamenje enako zdrobljenemu apnencu, da se ne postavljajo več podobe malikov in sončni stebri. Kajti utrjeno mesto je postalo samotno, bivališče opuščeno in zapuščeno kakor puščava. Tam se bo paslo govedo, tam ležalo in objedalo njegovo grmičje. Ko mu usahne vejevje, ga odlomijo, ženske pridejo in ga zažgo. Zakaj to je ljudstvo brez razsodnosti, zato se ga ne usmili njega stvarnik, in ga ne pomilosti njegov stvaritelj.

⁹ Tisti dan Jehova otepe klasje od Evfrata do Egiptovskega potoka. In vi, Izraelovi sinovi, boste zbrani drug k drugemu. Tisti dan zatrobijo na veliko trobento. In pridejo tisti, ki so se izgubili v asirski deželi, in ti, ki so bili pregnani v egiptovsko deželo, in bodo molili Jehovo na sveti gori v Jeruzalemu.« (EI)

10. Katera svetovna sila je vladala v dneh, ko je Izaija zapisal to prerokbo? Kaj jo je doletelo, ko je nameravala napasti glavno mesto kraljestva Jude?

¹⁰ Ko je Izaija zapisal to prerokbo, je bila Asirija vodilna svetovna sila na Zemlji, ki je s tega mesta spodrinila Egipt, prvo od sedmih zaporednih svetovnih sil, čeprav je Egipt še vedno obstajal kot podrejena sila. Desetrodovno Izraelovo kraljestvo se je odtrgalo od vladarske hiše kralja Davida iz Judovega rodu. Zato je šel kralj Asirije proti Jeruzalemu in zahteval, da se mu mesto popolnoma preda, sicer ga bo porušil. Toda Jehova se je boril za Judovo kraljestvo in je domišljavega kralja Senaheriba po sramotnem porazu poslal domov. (Izaija, 36. in 37. poglavje.)

11. Vladar katere svetovne sile je premagal kraljestvo Jude in kako je v Izaiji 27. poglavje to nakazano?

¹¹ Šele vladarju naslednje svetovne sile, babilonski svetovni sili, je bilo dovoljeno uničiti sveto mesto Jeruzalem in njegov tempelj. Po biblijskih navedbah je to storil vladar Nebukadnezar leta 607 pr. n. št. On je bil tisti, ki je odpeljal ujetnike v Babilon, kjer so živeli 70 let v izgnanstvu. Glede uničenja Jeruzalema in 70-letnega babilonskega ujetništva se postavlja zelo primerno vprašanje:

»Ga je (Izraelski narod) mar udaril, kakor te, ki so njega udarjali?« (Izaija 27:7, EI)

Kot še nikoli prej v svoji narodni zgodovini od leta 1513 pr. n. št. je bil Božji narod leta 607 pr. n. št. katastrofalno udarjen, ta udarec je skoraj pomenil njegovo uničenje. V obleganem mestu Jeruzalem je silno veliko ljudi izgubilo življenje. Da, Jehova je videl, da je bil ta drastični ukrep neogibno potreben in zato je bilo tako. Videl je, da mora obračunati s tistimi, ki bi morali ostati njegovi prijatelji, ker je z njimi sklenil zavezo po posredniku Mojzesu.

12. Kakšno vprašanje je lahko Jehova vdihnil preroku Izaiji glede izkušenj Izraelcev? Kako je to delovalo na odnos Izraelcev do Jehove?

¹² Jehova je lahko zato nadalje vprašal:

»Ali je bil ubit (narod Izrael ali Jakob), kakor so bili ubiti njegovi morilci?« (Izaija 27:7, EI)

Da, sedaj je bilo že potrebno, da se je Jehova prepiral z ljudstvom, ki mu je bil nekoč naklonjen, pustil je, da je zadonel bojni krik vojaških sil babilonske svetovne sile — tretje v biblijski zgodovini — ta vzklik je zbujal strah. Odtod Božji izrek:

»Maščeval se je nad njim s tem, da ga je zavrgel in odpodil, pregnal ga je s svojim silnim viharjem na dan vzhodnega vetra (da je nakazal smer, iz katere je prišel strah zbujajoč krik).« (Izaija 27:8, EI).

Po takšnem uvodu bo poslal proč ta nezvesti narod, ki je bil nekoč kot simbolična soproga, njegova vidna organizacija na zemlji. Sedaj ga je odpodil iz njegove domovine, ki mu jo je dal. Babilonski osvajalci so ga odvedli v daljno deželo, kot da se je od njega prehodno ločil. (Primerjaj Izaija 50:1.)

13. Kako naj bi se bil izraelski narod po Izaijevi prerokbi spravil z Bogom, ker je prekršil njegovo zavezo?

¹³ Sedaj je za narod Izraela (ali Jakoba) prišel čas, da poskrbi za spravo za »svoje grehe«, in sicer po več vrednem sredstvu kot so bile živalske žrtve, ki so se darovale na oltarju v jeruzalemskem templju. Jehova je glede svoje s soprogo primerjane organizacije odredil:

»Zato bo Jakobova krivda s tem poravnana; in to je ves sad njegovega očiščenja od greha, da naredi vse oltarno kamenje enako zdrobljenemu apnencu, da se ne postavljajo več podobe malikov in sončni stebri.« (Izaija 27:9, EI)

Kakšen izbruh Božje jeze ali srda bo prinesla izpolnitev te prerokbe, in to upravičeno! Malikovanju posvečeni sveti stebri in kadilni oltarji se med njegovim kaznovanim narodom ne bodo več postavljali.

14. V kakšno opustošeno stanje naj bi bila ponižana izraelska dežela in kaj naj bi jo doletelo kot simbolično drevo?

¹⁴ Jehova je takole napovedal opustošenje, ki naj bi zadelo njegov z zakonsko ženo primerjan narod Izrael:

»Kajti utrjeno mesto je postalo samotno, bivališče opuščeno in zapuščeno kakor puščava.«

Dežela z nekoč številnim prebivalstvom bi naj bila določen čas nenaseljena, bila bi naj le pašnik.

»Tam se bo paslo govedo, tam ležalo in on (Jehova s svojo močjo) bo objedal njegovo grmičje. Ko mu usahne vejevje, ga odlomijo, ženske pridejo in ga zažgo.« (Izaija 27:10, 11, NS)

Z zakonsko ženo primerjan simbolični Jehovin narod naj bi bil torej ponižan na raven kuriva, saj bi bile ženske dovolj močne, da bi premagale, kar je od njega ostalo. V takšno žalostno stanje je bila ponižana z zakonsko ženo primerjana organizacija, Izrael! Toda zakaj bi s soprogom primerjan Bog kot je Jehova, povzročil takšne uničevalne korake? Upoštevaj naslednje:

15. Kot kakšno ljudstvo bi se moral Izraelski narod izkazati glede na posebno Jehovino vzgojo? Zakaj so postali enaki malikovalskim narodom?

¹⁵ »Zakaj to je ljudstvo brez razsodnosti, zato se ga ne usmili njega stvarnik, in ga ne pomilosti njegov stvaritelj.« (Izaija 27:11, EI)

Glede vseh priprav, ki jih je storil Jehova za vzgojo in prosvetlitev svoje čudovito oblikovane organizacije, bi se bili morali Izraelci izkazati kot zelo inteligentno ljudstvo. Morali bi bili znati ostroumno razsojati, tako bi videli nesmisel malikovanja, ki so ga izvajali nevedni narodi, ki niso bili v zaveznem odnosu z živim in pravim bogom, Jehovo. Toda glede na nevidnost svojega nebeškega Stvarnika in Oblikovalca, so izgubili vero in se obrnili k vidnim bogovom, ki so jih naredili ljudje, to pa je bil njihov propad. Zato Bog temu svojevoljnemu ljudstvu ni bil več naklonjen in milosten.

Osvoboditev iz ujetništva

16. Čemu je moral Jehova posvetiti svojo pozornost, da bi obnovil svoje ljudstvo?

¹⁶ Da bi bili lahko obnovili pravo čaščenje v svoji domovini, je moral Jehova svojo pozornost posvetiti babilonski deželi, skozi katero je tekla velika »reka« Evfrat. Pozornost bi naj usmeril celo na jug, na deželo Egipt, kajti v ta področja je izgnal svoje ljudstvo, ker ga je kaznoval. V ta namen pa je moral Jehova spolniti svojo naslednjo izjavo glede svojega namena:

»Tisti dan Jehova otepe klasje, od Evfrata do Egiptovskega potoka. In vi, Izraelovi sinovi, boste zbrani drug k drugemu.« (Izaija 27:12, EI; primerjaj 4. Mojzesova 34:2, 5.)

17. Kako je Jehova odtrgal svoje ljudstvo iz izgnanstva? Koga je pri tem uporabil?

¹⁷ Jehova je moral, da bi svoje ljudstvo pripeljal nazaj v njegovo domovino Judo, to izgnano ljudstvo odtrgati kot sadje in ga s tem sprostiti. To je povzročil s propadom babilonske svetovne sile, tedaj je nastopilo Medo-perzijsko kraljestvo, četrta svetovna sila biblijske zgodovine. Perzijski vladar Cir Veliki je na začetku svojega vladanja izdal odlok, da se osvobodi izgnano Jehovino ljudstvo in se vrne v Jeruzalem, kjer naj obnovi Jehovin tempelj. Židje so se vrnili iz izgnanstva po sedemdesetih letih, leta 537 pr. n. št. (Izaija 45:1—7)

18. Kako so izgnanci reagirali na odlok o osvoboditvi ?

¹⁸ Kaznovani Izraelci v Babilonu in tudi v Asiriji in Egiptu so bili Jehovina last, zato jih je smel odtrgati iz neprostovoljnega ujetništva in iz drugih dežel, kot simbolično sadje. Tako jim je izkazal usmiljenje in nezasluženo dobroto. Kako zelo so se morali starodavni Izraelci veseliti Cirovega odloka in kako goreče so se morali lotiti dela, da bi izkoristili čudovito priložnost, ki se jim je ponudila! Kaj se je torej lahko reklo o tistem srečnem »dnevu«?

19. a) Komu bi se naj po napovedi priklonili Izraelci, razkropljeni v Asiriji in Egiptu? b) Kaj bi to pomenilo glede čaščenja Jehove v prvotnem templju? Na kateri novodobni duhovni narod se je s tem pokazovalo?

¹⁹ »Tisti dan zatrobijo na veliko trobento. In pridejo tisti, ki so se izgubili v asirski deželi, in ti, ki so bili pregnani v egiptovsko deželo, in bodo molili Jehovo na sveti gori v Jeruzalemu.« (Izaija 27:13, EI)

Le kaj drugega bi to moglo pomeniti, če ne ponovno naselitev obljubljene dežele in obnovo templja v Jeruzalemu? In oživitev čaščenja Oblikovalca in Stvarnika obnovljenega naroda Izraela! Zgodilo se je prav to, po besedah preroka Izaije, zapisanih v 6. vrsti. Dežela njegovega vrnjenega ljudstva je morala postati dežela, kjer bo mrgolelo prebivalcev, ki enotno častijo Boga v njegovem templju, čeprav ta obnovljen kraj za čaščenje ni bil več tako sijajen in veličasten, kot tempelj, ki ga je zgradil Salomon. Tako je bila nakazana sodobna, duhovna spolnitev, glede »Božjega Izraela«, ki napolnjuje vso ‚plodno deželo‘ s sadovi, ki dajejo življenje, ali s »sadom«. (Galačanom 6:16; Izaija 27:6)

[Podčrtna opomba]

Kako boš odgovoril?

◻ Kdaj in kako je bil »udarjen« naravni Izrael po napovedi iz Izaije 27:7?

◻ Kako je Izrael pognal korenine? (Izaija 27:2, 6)

◻ Koga vključuje v našem času spolnitev prerokbe iz Izaije 27. poglavja?

◻ Kako so postali podobni rodovitnemu vinogradu, v katerem se prideluje »peneče vino«?

[Slika na strani 10]

Po Babiloncih je Jehova leta 607 pr. n. št. izraelski narod strahovito udaril