Oblecimo krotkost!

“Kot božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost.“ (KOLOŠANOM 3:12)

1.–3. Kaj apostol Pavel v pismu Kološanom 3:12-14 pove o krotkosti in ostalih božanskih lastnostih?

JEHOVA daje svojemu narodu zares najboljšo simbolično obleko. Dejansko morajo vsi, ki si želijo njegove naklonjenosti, biti oblečeni v obleko stkano iz močnih vlaken krotkosti. Ta lastnost nas pomiri, ker močno zmanjša pritisk v stresnih situacijah. Tudi ščiti nas, saj nas odvrača od prepira.

² Apostol Pavel je priporočal maziljenim sokristjanom: ”Kot božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost.“ (Kološanom 3:12) Glagolski čas grške besede, ki je preveden s ”si . . . oblecite“ označuje dejanje, ki je izvedeno z občutkom nujnosti. Maziljenci, Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, ne oklevajo obleči takšnih lastnosti kot je krotkost.

³ Pavel je dodal: ”Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod [Jehova, NW] odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, vez, ki dela vse popolno.“ (Kološanom 3:13, 14) Ljubezen, krotkost in druge božanske lastnosti omogočajo Jehovovim pričam, da ”prebivajo [skupaj] v slogi“. (Psalm 133:1-3, J. Kraševec)

Potrebni so krotki pastirji

4. Iz kakšnih lastnosti je stkana simbolična obleka, ki jo nosijo pravi kristjani?

⁴ Pravi kristjani se trudijo, da ’omrtvijo v sebi to, kar teži k nečistosti, nesramnosti, [spolni] strastnosti, hudobnemu poželenju in sli po čim večjem imetju‘ in delajo na tem, da bi odstranili vsako staro oblačilo, ki je stkano iz ’jeze, vzkipljivosti, hudobnosti, obrekovanja in nesramnega govorjenja‘. (Kološanom 3:5-11) Slačijo ”staro osebnost“ (dobesedno ”starega človeka“) in oblačijo ”novo osebnost“ (ali ”novega človeka“), primerno obleko. (Efežanom 4:22-24, Kingdom Interlinear) Njihova nova obleka, stkana iz usmiljenja, prijaznosti, duha ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti, jim pomaga reševati probleme in bogaboječe živeti. (Matej 5:9; 18:33; Luka 6:36; Filipljanom 4:2, 3)

5. Kaj je pri delovanju krščanske skupščine takšnega, da nas veseli biti njen del?

⁵ Trde in celo krute ljudi imajo v tem svetu za uspešne. (Pregovori 29:22) Kako osvežujoče se Jehovov narod razlikuje od njih! Krščanska skupščina ne deluje tako, kot nekateri ljudje opravljajo delo — na učinkovit, vendar odbijajoč način, ki morda onesrečuje ljudi. Ravno nasprotno, veseliš se, da si del skupščine. Eden od razlogov za to je, da je večina kristjanov krotkega duha, kar je znak modrosti; še posebej velja to za može, ki so usposobljeni za poučevanje sovernikov. Da, veselje je odsev navodil in nasvetov imenovanih starešin, ki učijo ”v modri krotkosti“. (Jakob 3:13)

6. Zakaj morajo biti krščanski starešine krotki?

⁶ Prevladujoče stališče ali duh Božjega naroda zahteva, da so možje, ki jim je zaupan nadzor nad skupščino, krotki, razumni in razumevajoči. (1. Timoteju 3:1-3) Jehovovi služabniki so podobni krotkim ovcam in ne upornim kozlom, trmastim mulam ali požrešnim volkovom. (Psalm 32:9; Luka 10:3) Ker so podobni ovcam, je potrebno z njimi krotko in blago ravnati. (Apostolska dela 20:28, 29) Da, Bog pričakuje, da so starešine do njegovih ovc krotki, prijazni, ljubeči in potrpežljivi. (Ezekijel 34:17-24)

7. Kako bi morali starešine poučevati druge ali pomagati duhovno bolnim?

⁷ Kot ”Gospodov služabnik . . . mora biti [starešina] do vseh krotek, dober in potrpežljiv učitelj. Krotko mora vzgajati nasprotnike, morda jim Bog le nakloni, da se bodo spokorili in spoznali resnico“. (2. Timoteju 2:24) Krščanski starešine bi morali biti prisrčno pozorni, ko poskušajo pomagati duhovno bolnim ovcam, ki pripadajo Bogu. Starešine se ne bi smeli do njih obnašati kot najemniki, temveč morajo biti krotki, kot je krotek Dobri pastir, Jezus Kristus. (Janez 10:11-13)

8. Kaj se je zgodilo krotkemu Mojzesu in zakaj?

⁸ Morda bo starešina včasih ugotovil, da je težko ohraniti krotkega duha. ”Mož Mojzes pa je bil zelo krotek, bolj kot vsi ljudje na zemlji.“ (4. Mojzesova 12:3) Toda, ko je Izraelce pri Kadesu pestilo pomankanje vode, so se prepirali z Mojzesom in ga krivili, da jih je iz Egipta pripeljal v pusto divjino. Navzlic temu, da jih je Mojzes vse do takrat krotko prenašal, jim je nepremišljeno in osorno odgovoril. Z Aronom sta stopila pred narod in obrnila pozornost nase. Mojzes je rekel: ”Poslušajte vendar, uporniki! Bova vam li mogla izvabiti vode iz te skale?“ Mojzes je potem dvakrat udaril s palico po skali in Bog je povzročil, da je priteklo ”mnogo vode“ za narod in za njihovo živino. Jehova je bil žalosten, ker Mojzes in Aron nista Njemu priznala svetosti, zato Mojzes ni bil deležen prednosti, da bi vodil Izraelce v Obljubljeno deželo. (4. Mojzesova 20:1-13; 5. Mojzesova 32:50-52; Psalm 106:32, 33)

9. Kako je lahko preskušana krotkost starešin?

⁹ Tudi krotkost krščanskih starešin je lahko na različne načine preizkušena. Na primer, Pavel je opozoril Timoteja, da se bo morda pojavil kdo, ki ”je napihnjen“ in ”boleha za pregovarjanjem in besednimi prepiri“. Pavel je dodal: ”Iz katerih se izcimi zavist, pričkanje, preklinjanje, [zlobno] natolcevanje, neprestano besedičenje ljudi, popačenih na umu in brez resnice.“ Nadzornik Timotej ni smel osorno reagirati, temveč je moral ’bežati od tega‘ in si prizadevati ”za pravičnostjo, pobožnostjo, vero, ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo“. (1. Timoteju 6:4, 5, 11, AC)

10. Na kaj je Tit opozarjal skupščine?

¹⁰ Čeprav morajo biti starešine krotki, morajo biti odločni za to, kar je prav. Tit je bil takšen, ko je opozarjal tiste, ki so bili povezani s skupščino na Kreti, ”naj nikogar ne sramoté, naj ne bodo prepirljivi, ampak priljudni in naj kažejo vso krotkost nasproti vsem ljudem“. (Titu 3:1, 2, Jere, Pečjak, Snoj) Ko je Tit pokazal, zakaj bi morali biti kristjani krotki do vseh, je usmeril pozornost na to, kako prijazen in ljubeč je bil Jehova. Bog ni rešil verujočih, zaradi dobrih del, temveč zaradi svoje milosti po Jezusu Kristusu. Jehovova blagost in potrpežljivost pomeni tudi za nas rešitev. Zato bi morali današnji starešine tako kot Tit opominjati skupščine, da so podložne Bogu, tako da posnemajo njegovo blago ravnanje z drugimi. (Titu 3:3-7; 2. Petrovo 3:9, 15)

Krotkost vodi do modrega svetovalca

11. Kako naj bi se svetovalo glede na pismo Galačanom 6:1, 2?

¹¹ Kaj pa če simbolična ovca zaide na kriva pota? Pavel je rekel: ”Bratje, če zasačite koga pri kakšnem prestopku, ga vi, ki imate duha, opomnite z vso krotkostjo. Pri tem pazi nase, da ne boš tudi sam padel v skušnjavo. Nosite bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.“ (Galačanom 6:1, 2) Nasvet je učinkovitejši, če ga damo v duhu krotkosti. Celo če starešine poskušajo svetovati jeznemu človeku, morajo pokazati samoobvladanje, zavedajoč se, da ”mil jezik kost zdrobi“. (Pregovori 25:15) Nekdo, ki je trd kot kost, se bo morda omehčal s krotkimi besedami in njegova trdovratnost bo popustila.

12. Kako lahko krotek duh pomaga svetovalcu?

¹² Jehova je blag Učitelj in njegov mil način poučevanja v skupščini je učinkovit. Tako je še posebej, ko starešine uvidijo, da je potrebno svetovati nekomu, ki potrebuje duhovno pomoč. Učenec Jakob je zapisal: ”Kdo med vami je moder in razumen? Z lepim življenjem naj pokaže svoja dela, storjena v modri krotkosti.“ Krotkost izvira iz spoštovanja in hvaležnosti za ”modrost . . ., ki je od zgoraj“, združena s skromnim priznanjem svojih lastnih meja. Krotek in ponižen duh varuje svetovalca pred dajanjem škodljivih pripomb in napakami in naredi njegov nasvet sprejemljivejši. (Jakob 3:13, 17)

13. Kako ”modra krotkost“ vpliva na način svetovanja?

¹³ ”Modra krotkost“ odvrača svetovalca od nepremišljene brezobzirnosti in osornosti. Kljub temu pa ne bi smel starešina nekomu pihati na dušo, zato ker bi rad ohranil njegovo naklonjenost ali priznanje, ampak bi mu moral krotko in odločno svetovati na osnovi Božje besede. (Pregovori 24:24-26; 28:23) Amonu je bratranec dal nasvet, ki je sicer potešil njegove želje, toda stal ga je življenje. (2. Samuelova 13:1-19, 28, 29) Zato današnji starešine ne smejo razvodeniti biblijskih načel, da bi s tem nekomu olajšali vest, ker bi lahko s tem njegovo življenje spravili v nevarnost. Tako kot Pavla ne bi smelo starešine ničesar zadržati, da ne bi drugim odkrili ’vse volje Božje‘! (Apostolska dela 20:26, 27; 2. Timoteju 4:1-4) Zrel krščanski svetovalec bo pokazal pobožen strah in dal v modri krotkosti pošten nasvet.

14. Zakaj bi se moral starešina paziti, da ne bi odločal namesto drugih?

¹⁴ Krotkost združena z nebeško modrostjo bo odvrnila starešina, da bi postavljal stroge zahteve. Zavedati bi se tudi moral, da bi bilo nespametno in neprimerno, če bi se odločal namesto drugih. Starešina bo odgovarjal za posledice, če je odločal namesto drugih in z njimi bo moral deliti krivdo, če se bo kaj slabo končalo. Starešina lahko usmeri pozornost na to, kar pove Biblija, toda če glede določene zadeve ne obstaja svetopisemsko načelo, mora posameznik sam presoditi in odločiti v skladu s svojo vestjo, kaj bo naredil in česa ne. Kot je rekel Pavel: ”Vsak bo namreč nosil svoje lastno breme.“ (Galačanom 6:5; Rimljanom 14:12) Kljub temu lahko starešina tistemu, ki ga sprašuje za nasvet, postavi določena vprašanja, ki bodo osebo navedla, da bo razmislila o biblijskih stavkih, ki ji morda odpirajo pot do rešitve in ji pomagajo, da se bo prav odločila.

15. Kaj bi moral storiti starešina, ki ne zna odgovoriti na vprašanje?

¹⁵ Če starešina ne pozna odgovora na vprašanje, ne bi smel odgovoriti samo, da bi ohranil svoj ugled. Modra krotkost ga bo odvrnila od ugibanja saj bi morda z dajanjem napačnega odgovora kasneje lahko povzročil težave. ”Je . . . čas molčanja in čas govorjenja.“ (Pridigar 3:7; primerjaj Pregovori 21:23.) Starešina bi moral ”govoriti“ samo, če pozna odgovor na vprašanje ali če je stvar dovolj raziskal, da lahko natančno odgovori. Modro je, če na špekulativna vprašanja ne odgovarja. (Pregovori 12:8; 17:27; 1. Timoteju 1:3-7; 2. Timoteju 2:14)

Vrednost množice svetovalcev

16., 17. Zakaj je primerno, če se starešine posvetujejo med seboj?

¹⁶ Molitev in proučevanje bosta starešinam pomagala odgovoriti na vprašanja in obravnavati težke probleme, toda zapomniti si morajo, da ’kjer je mnogo svetovalcev, načrti uspejo‘. (Pregovori 15:22) Če se starešine med seboj posvetujejo, bodo s tem dragoceno združili modrost. (Pregovori 13:20) Vsi starešine nimajo enakih izkušenj ali enakega biblijskega spoznanja. Zato bi morala modra krotkost navesti manj izkušene starešine, da se posvetujejo z bolj izkušenimi in tistimi, ki imajo večje spoznanje; to še posebej velja, ko obravnavajo resne zadeve.

¹⁷ Starešine, ki so izbrani za obravnavo neke resne zadeve, lahko še vedno z zaupanjem iščejo pomoč. Mojzes je izbral ’vrle može, bogaboječe, vdane resnici, sovražne krivičnemu dobičku‘, da bi mu pomagali pri sojenju Izraelcev. Čeprav so bili starešine, niso imeli tako veliko spoznanja in izkušenj kot Mojzes. Zato so ’težke stvari razgrinjali Mojzesu, karkoli pa je bilo manjšega, so sodili sami‘. (2. Mojzesova 18:13-27, AC) Če je potrebno, je povsem na mestu, da starešine, ki obravnavajo težke primere danes, poiščejo pomoč pri izkušenih nadzornikih, čeprav morajo na koncu sami odločiti.

18. Kaj sta odločilna dejavnika pri obravnavanju pravnih zadev, ki zagotavljata pravilnost odločitev?

¹⁸ Judovska Mišna pravi, da se je v Izraelu število tistih, ki so sestavljali vaški odbor spreminjalo glede na težo primera. Velika prednost je, če je množica svetovalcev, čeprav njihovo število samo po sebi še ne zagotavlja pravičnosti, saj je lahko večina v zmoti. (2. Mojzesova 23:2) Odločilna dejavnika, ki zagotavljata pravilno odločitev, sta Pismo in Božji duh. Modrost in krotkost bosta navedla kristjane, da se jima podložijo.

Pričevati s krotkostjo

19. Kako krotkost pomaga Jehovovemu narodu pričevati drugim?

¹⁹ Krotkost tudi pomaga Jehovovim služabnikom, da pričujejo ljudem različnih razpoloženj. (1. Korinčanom 9:22, 23) Ker je Jezus poučeval s krotkostjo, se ga ponižni niso bali, kot so se bali osornih verskih voditeljev. (Matej 9:36) Seveda je njegov blag način privlačil ”ovce“ in ne hudobnih ”kozlov“. (Matevž 25:31-46, AC; Janez 3:16-21) Čeprav je Jezus uporabil močne besede, ko se je ukvarjal s kozlom podobnimi hinavci, pa morajo biti Jehovove priče danes krotke, ko objavljajo Božjo vest obsodbe saj nimajo iste sposobnosti opazovanja in avtoritete, ki jo je imel Jezus. (Matej 23:13-36) Ko slišijo, kako jim oznanjamo s krotkostjo vest o Kraljestvu, ’tisti, ki so določeni za večno življenje, sprejmejo vero‘, kot so to storili ovcam podobni, ki so slišali Jezusa. (Apostolska dela 13:48)

20. Kakšno korist ima tisti, ki proučuje Biblijo, če se ga poučuje s krotkostjo?

²⁰ Če pričujemo in poučujemo druge in se pri tem sklicujemo na osnovna, logična biblijska načela in resnico, bomo dosegli dobre rezultate. ”Le Gospoda Kristusa slavite v svojih srcih,“ je zapisal Peter. ”Vsak trenutek bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog vašega upanja. Vendar pa odgovarjajte krotko in spoštljivo.“ (1. Petrovo 3:15, 16; v NW 3:15) Tisti, ki ga krotko poučujemo, se lahko osredotoči na snov, namesto, da bi bil zmeden ali pa bi se morda celo spotaknil, ker bi se vedli osorno in prepirljivo. Tako kot Pavel lahko služabniki ki poučujejo s krotkostjo, rečejo: ”V ničemer ne dajemo nobenega pohujšanja, da se naša služba ne bi grajala.“ (2. Korinčanom 6:3) Včasih se celo nasprotniki ugodno odzovejo na poučevanje s krotkostjo.

Krotkost se zahteva od vseh

21., 22. Kako krotkost koristi vsem v Jehovovem narodu?

²¹ Krščanske krotkosti si ne bi smeli nadeti samo zato, da bi naredili vtis na ljudi zunaj Jehovove organizacije. Ta lastnost je življensko pomembna tudi za odnose med Božjim narodom. (Kološanom 3:12-14; 1. Petrovo 4:8) Ko krotki starešine in pomočniki složno sodelujejo, se skupščine duhovno izgrajujejo. Ker je ”ena postava“ za vse, so krotkost in ostale božanske lastnosti pomembne za vsakogar, ki je del Jehovovega naroda. (2. Mojzesova 12:49; 3. Mojzesova 24:22)

²² Krotkost prispeva k miru in sreči Božjega naroda. Zato bi morala biti del skupka lastnosti, ki sestavljajo obleko, ki jo nosijo vsi kristjani in to doma, v skupščini in drugod. Da, vsi Jehovovi služabniki bi morali biti oblečeni s krotkostjo.

Kako bi odgovoril?

◻ Zakaj morajo biti krščanski starešine krotki?

◻ Kako krotkost vodi modrega svetovalca?

◻ V čem je vrednost množice svetovalcev?

◻ Zakaj je prikladno, če pričujemo s krotkostjo?

[Slika na strani 17]

Z ovcam podobnim Jehovovim narodom je potrebno ravnati krotko

[Vir slike]

Garo Nalbandian

[Slika na strani 15]

Krotkost omogoča Jehovovemu narodu, da pričuje ljudem različnih razpoloženj