Razširjene napačne zamisli o Bibliji
PREKO 3.096.000.000 dinarjev! Kakšna bajeslovna cena za eno knjigo! Pa vendar je po udarcu dražbarjevega lesenega kladivca na prodaji v Londonu decembra 1983, to ceno plačal kupec, ki je predstavljal Zvezno republiko Nemčijo. Katerega knjiga bi lahko bila toliko vredna? Šlo je za del Biblije, točneje okrašeno knjigo Evangelijev iz 12. stoletja.
Kakršnikoli so že bili razlogi za plačilo takšne velikanske vsote za knjigo rokopisov, pa je zanimivo, da je to dejansko ustrezna cena za del Biblije. Odraža gledišče mnogih, da je Biblija neprecenljive vrednosti. Vseeno pa drugi gledajo na Biblijo sumničavo, celo sovražno. Zakaj?
Razširjene napačne zamisli
Mnogi ljudje, še posebej v protestantskih deželah, trdijo, da je Biblija podobna starim goslim, na katera se lahko zaigra mnogo napevov. Mnenja so, da se lahko Biblija uporabi pri dokazovanju mnogih nasprotnih naukov. Takšni ljudje pravijo: ‚Vse je odvisno od tega, kako jo razlagaš.‘ Je res tako?
Priznavamo, da se Biblija lahko citira z namenom podkrepitve ali podpore različnih gledišč. Če vzamemo nekatere izjave iz konteksta ali miselne zveze oziroma sovisnosti, ali tedaj ne izgleda, da si delo kateregakoli pisca nasprotuje? Toda, ali bi to bilo pošteno? Jehovine priče zastopajo mnenje, da pošteno branje Biblije ne dopušča nasprotujočih si razlag ključnih naukov.
Sama Biblija izjavlja: »Predvsem pa vedite: nobena prerokba v Svetem pismu ni stvar zasebne razlage.« (2. Petrov 1:20, JP) Z drugimi besedami, moč, ki je spodbujala k pisanju preroških Pisem ni bila zgolj neka človeška moč, temveč je to bil sveti duh ali Božja delujoča moč. On je prvi vseh prerokov in navdihovalec vseh resničnih biblijskih prerokb preko svoje nevidne delujoče moči.
Nadaljnja razširjena zamisel je ta, da je Bog v navdihnjenih krščanskih grških spisih prijazen in ljubeč, medtem ko je Bog v navdihnjenih hebrejskih spisih krut in maščevalen. Francoski esejist Stendhal je napisal, da je Bog »despot, in kot takšen poln zamisli o maščevanju; njegova Biblija govori le o strašnem kaznovanju.« To stališče ne preseneča, saj prihaja od človeka, poznanega po svoji ateistični samopašnosti. Na nesrečo pa enako stališče skupaj z nekaterimi duhovniki delijo mnogi, ki sebe imenujejo kristjani.
Dejstvo je, da v obeh delih, izvirno napisanem v hebrejščini in delu, napisanem v grščini, Biblija brezpogojno izjavlja, da obstaja samo »en Bog«. (1. Korinčanom 8:6; 5. Mojzesova 6:4) Oba dela prikazujeta Boga kot usmiljenega, pravičnega, ljubečega in odločnega. (2. Mojzesova 34:6, 7; Psalm 103:6—8; 1. Janezov 4:8; Hebrejcem 12:28, 29) Na nekatere najnežnejše odlomke Biblije naletimo prav v hebrejskih spisih, kot so na primer, Psalmi. Nasprotno temu pa »Novi testament« vsebuje vznemirljive opise težke sodbe, ki bo doletela krivične. (1. Tesaloničanom 1:6—9; 18. in 19. poglavje Razodetja) Biblija od prve do zadnje strani nudi čudovito upanje pravičnim. (1. Mojzesova 22:17, 18; Psalm 37:10, 11, 29; Razodetje 21:3, 4) Potemtakem je Biblija medsebojno skladna od začetka do konca.
Protestantska knjiga?
Med stoterimi milijoni katolikov v svetu vlada napačno prepričanje, da je Biblija »protestantska knjiga«. Za to gledišče ne krivimo iskrenih katolikov. Stoletja je rimsko katoliška Cerkev prepovedovala branje Biblije v slehernem jeziku, razen latinskem. Tako je Sveto pismo bilo nedosegljivo večini laičnih katolikov. Res imajo katoliki od leta 1897 in še posebej od drugega vatikanskega koncila (1962—1965) pravico, da lahko v domačem jeziku berejo Biblije, ki jih je odobril Rim. Toda tradicije umirajo počasi. Zato je v pretežno katoliških deželah branje Biblije še vedno povezano s protestantizmom.
Mnogi verni katoliki, ki so si pred kratkim nabavili Biblijo, je še vedno ne morejo vzeti v roke brez nekakšne boječnosti. Zakaj? Ker njihova cerkev še vedno uči, da je lahko branje Biblije nevarno. Zakaj pa? Zato, ker rimsko katoliška Cerkev trdi, da Biblija ne vsebuje popolnega razodetja krščanske resnice; potrebno jo je dopolniti s »tradicijami«. V svoji knjigi La Parole de Dieu (Božja Beseda) Georgez Auzou, katoliški profesor Svetih spisov, piše: »Tradicija prednjači, obdaja, spremlja ter gre preko Pisma ... (To) pomaga razumeti zakaj Cerkev ni nikoli naredila branja Biblije ali preučevanje le-te za natančno določeno obveznost ali absolutno potrebo.«
Zakaj brati Biblijo?
Vseeno so si mnogi iskreni katoliki po vsem svetu nabavili Biblijo in iščejo pomoč da bi jo razumeli. Enako je z mnogimi razočaranimi protestanti in celo z nekaterimi, ki so svoje upanje položili v ateizem, socializem in znanost.
O razčlenitvi razlogov obnovljenega zanimanja za duhovne stvari, je verski dopisnik Alain Woodrow pisal v pariškem dnevniku Le Mond: »To je predvsem naravni odziv na razočaranje, ki ga je s seboj prineslo izneverjanje velikih sistemov miselnega sveta, ideologij, politikov in znanosti.« Kot nadaljnje razloge navaja »razočaranje v ustanovne cerkve zaradi njihovega sklepanja kompromisov s političnimi in finančnimi silami tega sveta«, in na koncu govori o nečem, kar imenuje »apokaliptični strah«.
Morda spadaš med tiste, ki so pričeli brati Biblijo. Zato bi moral vedeti, kako lahko postane tvoje branje Biblije uspešno in koristno.