Sreča na osnovi dragocenega odnosa
»ŽIVEČEMU psu je bolje nego mrtvemu levu.« (Propovednik 9:4) S temi nekaj besedami je kralj Salomon pred davnim časom izrazil osnovno resnico, da je življenje pomembnejše od katerekoli materialne posesti ali častihlepnih ciljev, ki jih upamo doseči. Brez življenja nam vse drugo nič ne koristi. Da bi si lahko prizadevali za srečo, moramo biti živi.
Nekaj »boljšega od življenja«
Čeprav je življenje dragoceno, pa vendar obstaja še nekaj boljšega. ‚Je to sploh mogoče?‘ boš morda vprašal. ‚Kaj bi le lahko bilo dragocenejše od življenja?‘
David, kralj starodavnega Izraela, nam odgovarja. Z globokim cenjenjem je Stvarniku, Bogu Jehovi, usmeril naslednje besede: »Kajti boljša je milost tvoja od življenja; hvalijo naj te ustne moje!« (Psalm 63:3) Davidove globoko občutene besede odkrivajo, kaj je dragocenejše od življenja, namreč prejemati Božjo ljubečo dobroto, ki temelji na dobrem odnosu z njim. Zakaj lahko rečemo tako?
Kaj omogoča življenje
Denimo, da si dobil darilo, ki ti res ugaja. Seveda ga boš rad sprejel in ga verjetno z velikim užitkom uporabljal. Toda zares bi bil nehvaležen, če bi mislil samo na darilo darovalca. Mar nisi dobil to darilo ravno zaradi osebnega odnosa z darovalcem? Če ne bi bilo takšnega dobrega odnosa, ne bi dobil darila in ne bi te moglo razveseljevati.
Enako je z življenjem. Ker je tako dragoceno, ne smemo pozabiti, odkod prihaja in kako se ohranja. Seveda ga nismo sami ustvarili niti ga ne moremo ohraniti neodvisno od čudovitih priprav, katere je Jehova naredil na zemlji. (Psalm 100:3; Apostolska dela 14:17) Že samo dejstvo, da imamo življenje in se ga nedvomno v določeni meri tudi veselimo, je izraz ljubeče dobrote velikega Stvarnika, Boga Jehove. Ali lahko sedaj razumemo, zakaj je bil kralj David popolnoma prepričan, da je Božja »ljubeča dobrota boljša od življenja« (NS)?
Obstaja nadaljnji razlog, zakaj je za nas Stvarnikova naklonjenost zaradi našega odnosa z njim važnejša od življenja, od tega je namreč odvisna naša bodočnost. Poglejmo, zakaj je tako.
Ali se ne strinjaš, da je življenje minljivo in polno negotovosti? Nekdo je morda mnoga leta trdo delal, da je dosegel svoje materialistične cilje, za katere je mislil, da so vredni truda. Toda smrt ga kmalu oropa vsega, kar si je pridobil. Tako je, kakor je rekel modri kralj Salomon: »Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se trudi pod soncem? Da, vsi njegovi dnevi so bolečine in nevolja je njegovo opravilo; celo ponoči ne počiva njegovo srce. Tudi to je nečimrnost.« (Propovednik 2:22, 23, EI; primerjaj 2:3—11.)
Kljub temu je namen našega ljubečega Stvarnika ta, da vse, ki ga ljubijo in so mu poslušni, osvobodi potrtosti in ničevosti, ki danes obvladujeta naše življenje. Jehova nam to jamči z naslednjo čudovito obljubo: »Ne bodo zidali, kdo drugi pa prebival, ne bodo sadili, kdo drugi pa užival; zakaj kakor so dnevi drevesa, bodo ljudstva mojega dnevi in rok svojih delo bodo dolgo uživali izvoljenci moji.« (Izaija 65:22)
Ali nam ta izjava ljubeče Božje dobrote ne obeta nekaj boljšega od našega sedanjega omejenega in negotovega življenja? Občutiti njegovo ljubečo dobroto, da, živeti v novi ureditvi in se razveseljevati smiselnega življenja je gotovo cilj, ki se najbolj izplača. Da bi uresničili to osrečujoče upanje, si moramo sedaj pridobiti Jehovino naklonjenost in ohraniti zaupen odnos z njim in njegovim ljudstvom.
Kratkotrajni interesi proti dolgotrajnim koristim
Glede na prej omenjene misli bi bilo gotovo kratkovidno in nespametno, če bi se ukvarjali le s prizadevanji za sebičnimi interesi, bodisi za slavo, premoženjem, kariero, visoko izobrazbo, samopotrjevanje ali nekaj drugega, kar bi v sedanjem sestavu stvari smatrali vredno truda. Čeprav takšni cilji sami po sebi niso napačni, bi lahko prizadevanje za enim izmed njih kot najvažnejšim, povzročilo, da bi zanemarili naše dolžnosti do Stvarnika. Končno bi lahko izgubili njegovo naklonjenost in nam ne bi uspelo doseči »resničnega življenja«. (1. Timoteju 6:19; Lukov evangelij 9:24)
To bi lahko primerjali z ravnanjem mladoletnika, ki predčasno zapusti šolo in kot nekvalificiran delavec poišče zaposlitev samo zato, da bi si zaslužil nekaj žepnine. Morda misli, da je končno prost šolskih omejitev, in se sedaj lahko zabava. Toda, mar ni žrtvoval svojo dolgoročno blaginjo za nekaj dvomljivih kratkotrajnih interesov? Mar ni nekdo podobno kratkoviden, ko zanemarja svoj odnos do Stvarnika, ker je prezaposlen s prizadevanjem za osebnimi cilji?
Čeprav smo večinoma zelo zaposleni, ali nam običajno ne uspeva najti čas in energijo, da delamo tisto, kar se nam zdi resnično važno? Na osnovi nezmotljivega poznavanja človeške nravi je Jezus izrekel jedrnato ugotovitev: »Kjer je zaklad tvoj, tam bode tudi srce tvoje.« (Matejev evangelij 6:21)
Na kakšno vrsto »zaklada« si ti usmeril svoje srce? Blišč in lažni sijaj sveta lahko izgledata zelo privlačna. Toda vprašaj se: Kako trajne so njegove navidezne koristi, ki jih nudi? Ali prinašajo pravo srečo ali pa samo prehodno zadovoljstvo, kakor mamilo, ki pušča za sabo neželjene in celo boleče posledice?
Modro se odloči
Iz tega kar so delali ljudje v času Lota, dobimo dragocen pouk. »Jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so«, je rekel Jezus. Z drugimi besedami: zaposleni so bili z delom, ki se jim je zdelo važno, ne da bi posvetili pozornost Božji volji. Posledica? »Tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, je ogenj in žveplo dežilo z neba in je vse pogubilo.« Nato je Jezus nam v korist dodal: »Ravno tako bode tisti dan, ko se razodene Sin človekov.« (Lukov evangelij 17:28—30)
Vse pokazuje na to, da je ta »dan« pred nami. Ker se zanima za našo večno blaginjo, je Jehova vsem preko svoje Besede in svojega organiziranega ljudstva vedno znova pošiljal pozive. Vabi nas, naj se odvrnemo od sebičnih teženj in se spravimo z njim. Res bi bilo nespametno, če bi dovolili, da bi nam osebni interesi vzeli ves naš čas in energijo, tako da se ne bi odzvali na njegov ljubeč poziv. Predvsem naj bi, kot je to rekel apostol Pavel, spoznali nujnost časa: »Glej! Sedaj je čas posebno ugoden, da sprejmemo ponujeno. Glej! Sedaj je dan rešitve.« (2. Korinčanom 5:20; 6:2, NS)
Ali boš ti med tistimi, ki so blagoslovljeni s srečnim upanjem, da preživijo sedanji hudobni sestav stvari in bodo vstopili v pravično novo ureditev, ki jo je Bog obljubil? To je odvisno od tega, kaj danes v svojem življenju najbolj ceniš in kaj delaš, da bi dosegel dober odnos z Bogom. Izbira je tvoja!
[Sliki na strani 5]
Če si hvaležen za darilo ...
... kako bi tedaj moral biti hvaležen Bogu Jehovi še za večja darila?