Zahvaljujmo se Jehovi za njegovo ljubečo dobroto
»Slave naj Jehovo za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških.« — Psalm 107:8
1., 2. a) Kaj nujno potrebujemo v času stisk? b) Česa je danes v svetu pogosto premalo? (2. Tim. 3:1, 2)
KAKO dobro je vendar, imeti v težkih časih človeka, ki ti stoji zvesto ob strani! Nedvomno si že tudi ti doživel, da si — morda zaradi lastnih napak ali slabosti — prišel v situacije, ki so ti pripravile skrbi in težave. Mar ne bi bil hvaležen, če bi ti nekdo, ki te nesebično ljubi, pomagal popraviti tvojo napako in te tako izvlekel iz tegob?
2 Biblijska knjiga Pregovorov to takole pove: »Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.« (Preg. 17:17) Takšni dokazi dobrote na osnovi nesebične ljubezni, so danes na žalost zelo redki. Včasih človeka ravno tisti najbolj razočarajo, ki jih je imel za prijatelje. (Preg. 18:24) So pa tudi mnogi, ki ne cenijo izkazane ljubeče dobrote. Mnogi zakonski možje jemljejo svoje ljubeče žene kot nekaj samo po sebi umevnega in le redko izrazijo hvaležnost za ženino ljubeče zanimanje. Tudi mnoge žene ravnajo tako s svojimi ljubečimi možmi. Toda kolikšna je radost, če je takšna ljubeča dobrota izražena in tudi hvaležno sprejeta!
3. S katerimi besedami nas psalmist napoti k največjemu Prijatelju, ki ga lahko imamo?
3 Vso ljubečo dobroto, ki jo lahko izkazujejo ljudje, pa daleč prekaša dobrota tistega, čigar prijateljstvo naj bi iskali in nadvse cenili. Psalmist ga je opeval z besedami: »Hvalite Jehovo, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova!« (Ps. 107:1)
»DRAGOCENA« LASTNOST
4., 5. a) Kaj razumemo pod izrazom »ljubeča dobrota«? b) Zakaj je ljubeča dobrota posebna Jehovina značilnost? (Ps. 86:15)
4 Kaj razumemo pod »dobrotljivostjo« Jehove, omenjeno v 107. Psalmu? Gre za ljubezen, izraženo z živahnim zanimanjem za druge. Z izrazom »ljubeča dobrota«, s katerim je prevedena hebrejska beseda ché‘sed, ki označuje dobroto ali obzirnost, izhajajočo iz ljubezni. Pomeni pa še mnogo več. Po mnenju prof. R. E. Perrya označuje ché‘sed »obnašanje Boga ali človeka, ki poteka iz obojestranskega odnosa, ... ‚dobrota‘ ali ‚pomoč‘, ki jo izkaže višji. ... Glavni pomen (ché‘sed) je ‚lojalna ljubezen‘.« Tako je Božja ljubeča dobrota povezana z zvestobo. Po Revised Standard Version je rekel Salomon Bogu: »Ti si izkazal veliko neomajno ljubezen (ali: »ljubečo dobroto«) Davidu, očetu mojemu.« (2. letopisov 1:8; primerjaj tudi 2. Samuelova 9:1—7)
5 Jehovina ljubeča dobrota tudi ni odvisna od slučaja, kakor milost svojevoljnega kralja, temveč je tesno povezana s sočutnostjo in zvestobo. Jehova ima to lastnost za dragoceno, za nekaj, kar pokaže še posebej rad tistim, ki so mu zvesti, in ti jo tudi morajo ceniti. David je lahko opravičeno pisal: Kako dragocena je milost tvoja, (ljubeča dobrota, NS), Bog, in sinovi človeški pribegajo v senco peruti tvojih.« (Ps. 36:7)
6. Zakaj moramo preiskati naš odnos do Jehovine ljubeče dobrote?
6 Osnovni zakon fizikalnega sveta je reakcijski zakon, po katerem obstaja za vsako moč enaka protisila (actio = reactio). To pa ne velja avtomatično tudi za duhovne stvari. Vsakdo od nas bi se moral na primer enkrat vprašati: »Kakšno reakcijo povzroča pri meni Božja ljubeča dobrota?« Nekaterim bi bilo morda težko odgovoriti na to vprašanje, ker se jim zdi izraz »ljubeča dobrota« precej abstrakten. Ali pa si kdaj razmišljal na temelju določenih primerov o tem, kako nate deluje Božja ljubeča dobrota? Takšno razmišljanje bi lahko povzročilo, da se poveča tvoje cenjenje njegove ljubeče dobrote in se mu tako približaš.
BOG, KI JE Z VSEMI LJUBEZNIV
7. Ali omejuje Bog svojo dobroto samo na tiste, ki so z njim v zaupnem odnosu?
7 Jehovina lojalna ljubezen ali njegova »ljubeča dobrota« se izraža posebno do tistih, ki so v zaupnem odnosu z njim. To pa ne pomeni, da je do drugih, ki niso v njegovi milosti, neprijazen. Ko je bil njegov Sin na Zemlji, je rekel: »On je dobrotljiv tudi nehvaležnežem in hudobnežem. Bodite torej usmiljeni, kakor je Oče vaš usmiljen.« (Luk. 6:35, 36) Apostol Pavel je lahko rekel malikovalskim prebivalcem Listre: »Sebe (Bog) ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem.« (Dej. 14:17) Vse to je dokaz Božje nezaslužene dobrote, izraz njegovega velikega usmiljenja do človeštva na splošno.
8. a) Kako nas stvarstvo navaja, da se zahvaljujemo Jehovi? (Ps. 33:5) b) Kakšne, še važnejše razloge imamo?
8 Kako lahko je vse, kar imamo, imeti za samo po sebi umevno! Vprašaj se: »Kako bi od rojstva slepemu opisal barvo neba ali lepoto nekega cveta?« Ali bi lahko gluhemu pojasnil, kaj je sluh, kaj pomeni, slišati petje ptic, se pogovarjati ali poslušati lepo glasbo? Sposobnosti, videti in slišati, ki ju imamo skoraj vsi, so res pravi blagoslov. Toda kolikokrat se Bogu, Stvarniku, zahvalimo zanje? (Preg. 20:12; 2. Mojz. 4:11) So pa še veliko važnejši razlogi, zakaj se moramo zahvaljevati Jehovi in ga slaviti: njegova čudovita dela, s katerimi nam je omogočil doseči njegovo naklonjenost. Tako nismo samo predmet njegove splošne dobrote, ki jo izkazuje vsemu človeštvu, temveč postanemo tudi predmet njegove lojalne ljubezni, ljubeče dobrote, ki jo izkazuje tistim »človeškim sinovom«, ki so sprejeli njegovo usmiljeno pripravo in mu hvaležno služijo. (Ps. 107:8)
9. V kakšnem položaju so se nahajali pogani v Efezu in kako so nekateri od njih postali kristjani?
9 Apostol Pavel je pisal kristjanom, ki so izšli iz poganstva starega Efeza: »Bili (ste) v tistem času brez Kristusa, izključeni od meščanstva Izraelovega in tujci zavezam obljube, ne imajoč upanja in brez Boga na svetu.« (Efež. 2:11, 12) Ker pa je bila Božja volja, da dobijo Židje in pogani priložnost, sprejeti Kristusa, so tudi pogani sprejeli vest o spravi. (Efež. 2:16; Kol. 1:21, 22; 2. Kor. 5:18—21) To je bil zanje še posebno tehten razlog, zahvaljevati se Bogu za njegovo usmiljenje.
10. Zakaj bi se tudi ti moral zahvaljevati za Božje nezasluženo dobroto?
10 Ali imaš ti manj razlogov za to? Premisli, koliko milijonov ljudi je še vedno zaslepljenih z religioznimi zmotami. (2. Kor. 4:3, 4; Mat. 15:8, 9, 14) Medtem ko si prej morda bil brez upanja in v svetu brez Boga, poznaš sedaj resnico Božje besede in lahko služiš Bogu. Ali se mu vedno znova zahvaljuješ za to, da si lahko spoznal resnico in da pripadaš sedaj njegovim prijateljem?
11. Kako je Jehova pokazal veliko dobroto posameznim poganom starega Efeza?
11 Oglejmo si stvar še bolje. Morda so bili tudi mnogi Efežani, ki so prišli v stik z resnico, kakor nekateri Korinčani, ‚nečistniki, malikovalci, zakonolomci, možje z nenaravnimi nagnjenji, tatovi, lakomneži, pijanci, zasmehovalci ali izsiljevalci‘. (1. Kor. 6:9—11) Lahko pa se jim je izkazalo usmiljenje, ker je Jehova poslal svojega Sina, da je po njegovi žrtvi ustvaril osnovo za odpuščanje grehov. Zato je Pavel spomnil Efežane na »odpuščenje grehov«, njihovih zmot po ‚bogastvu njegove nezaslužene dobrote‘. (Efež. 1:7) Mar ni bila Božja pripravljenost, da jim odpusti grehe, čudovit dokaz njegove nezaslužene dobrote? Kako pa je z nami?
12., 13. a) Kaj ve vsakdo od nas o svoji preteklosti, kakor vidimo iz Tita 3:3—5? b) Kakšen oseben razlog imamo torej, da se zahvaljujemo Jehovi?
12 Vsakdo od nas pozna svojo preteklost. Verjetno se spomnimo mnogih grehov, ki smo jih naredili in ki nam morajo biti odpuščeni, izvzemši mnoge, na katere smo že pozabili. Misel, da nam je Bog v svojem usmiljenju in ljubezni pripravljen odpuščati, bi nas morala globoko ganiti. To je jasen dokaz njegove ljubeče dobrote, ki smo jo deležni na osnovi našega priznanja Kristusove žrtve in na osnovi naše dejavne vere. Zamisli si, da bi obleko, ki si jo prvič oblekel in ti še posebej ugaja, umazal. Gotovo bi jo takoj odnesel v čistilnico z upanjem, da bodo madež lahko odstranili. Potem si šel po obleko in glej, madeža ni več! Mar se ne boš veselil ali bil hvaležen! Ali naj na Jehovino odpuščanje naših grehov, s katerimi smo se v preteklosti umazali, ne reagiramo s še večjo hvaležnostjo? Ali ni to čudovit izraz njegove nezaslužene dobrote? (Ps. 103:3, 12—14; 4. Mojz. 14:19)
13 Brez dvoma imamo dovolj razlogov, da se Bogu zahvalimo za to nezasluženo dobroto in da ga slavimo. Odkar pripadamo njegovemu ljudstvu, njegovim krščanskim oboževalcem, nam je svojo lojalno ljubezen dokazal na različne načine in vedno nam je s svojo čudovito ljubečo dobroto pomagal.
SVOJEMU LJUDSTVU KOT CELOTI
14. Kako lahko spoznamo še nadaljnje razloge, ki nas navedejo na hvaležnost Jehovi?
14 Že pred časom so spoznali Jehovini oboževalci njegovo zvesto ljubezen, ki je prišla do izraza v postopanju z njimi. Pregled nekaterih biblijskih primerov ti bo verjetno pomagal spoznati, da imamo še več razlogov za zahvaljevanje Bogu.
15. Kako je Jehova osvobodil Izraelce iz egipčanske sužnosti?
15 V drugi Mojzesovi knjigi se poroča, kako je Jehova osvobodil svoje ljudstvo iz egipčanskega suženjstva in ga pripeljal na zahodno obalo Rdečega morja. Tedaj je s čudežem razdelil vode, tako da so milijoni Izraelcev in njihovih tovarišev lahko šli na drugo stran. Ko so se zatem Egipčani poizkušali zoperstaviti rešitvi, ki jo je povzročil Jehova, jih je z isto vodo uničil skupaj z mogočnim faraonom vred. (2. Mojz. 14:21—30: Ps. 136:1, 10—15) Kako bi reagiral ti, če bi takrat pripadal Božjemu ljudstvu?
16. Kako primerno so reagirali Izraelci?
16 Ko so bili Mojzes in drugi Izraelovi sinovi varni na drugi strani, so se zahvalili Jehovi s pesmijo, z besedami: »Kdo je kakor ti, poveličan v svetosti, poln vzvišene slave ... Ti si peljal v usmiljenju svojem (v ljubeči dobroti, NS) ljudstvo, ki si ga bil odkupil; peljal si jih v moči svoji k prebivališču svetosti svoje.« (2. Mojz. 15:11—13) Božje vodstvo in osvoboditev sta jim vlivala zaupanje, da bo še naprej z njimi in da jih bo pripeljal v obljubljeno deželo. (2. Mojz. 15:17) S tem dejanjem Bog ni pokazal samo svoje moči, temveč tudi svojo ljubečo dobroto; za to so se mu zahvaljevali in ga slavili.
17. Kakšno paralelo Božjega načina postopanja s svojim ljudstvom lahko vidimo v našem času?
17 Reagiraš ti podobno? Morda misliš, da Bog v našem času pač ni povzročil nobene takšne osvoboditve. Toda ali ni dovolj sodobnih primerov, ki pokažejo, kako je Bog odstranil ovire pravim oboževalcem ali jih osvobodil preganjanja? Imaš morda navado, da poročila o takšnih primerih le napol poslušaš in se takoj zatem spet ukvarjaš z vsakdanjimi stvarmi? V Španiji, na Portugalskem in v Grčiji lahko na primer Jehovine priče, ki so bile dolga leta prepovedane in so se sestajale ter poučevale podtalno, sedaj svojo vzgojno delo opravljajo povsem neovirano. Mar to ni razlog veselju? Mar ni s tem izražena Jehovina ljubeča dobrota? Bog bi lahko dopustil, da bi bile razmere ostale, kakršne so bile. Bila pa je njegova volja, da je nastopila takšna sprememba. Ali reagiraš kakor Izraelci, tako da se Jehovi zahvaljuješ za te očitne dokaze njegove ljubeče dobrote in ga slaviš? Ali si že govoril z drugimi o teh Božjih delih osvoboditve in tako opeval njegovo ljubečo dobroto? — Kol. 3:16.
18. Kako je bila že mnogim od nas podobno izkazana ljubeča dobrota? (Ps. 22:4, 7, 8)
18 Morda si že sam doživel nekaj, kar je bil razlog zahvaljevanja Jehovi za njegovo ljubečo dobroto. Ali te je na primer že kdo zasmehoval, ker si se držal krščanskih temeljnih načel? Morda nisi bil pripravljen uporabljati na delovnem mestu nepoštene metode, morda si se branil goljufati v šoli, ali pa nisi obrekoval skupaj s sosedi. (Efež. 6:5—8; Heb. 13:18; 1. Tim. 5:13) Morda si bil že izpostavljen pritisku, da bi te odvrnili od temeljnih načel pravega oboževanja. (Dan. 3:16—18; Raz. 18:4, 5) Gotovo ni bilo prijetno prenašati zasmehovanje ali nasprotovanje. Sčasoma so te morda le pustili pri miru. Mogoče je bilo nasprotnikom celo žal, ali pa so te zaradi tvoje zvestobe do biblijskih načel začeli spoštovati. Važno je, da v spornem vprašanju za Jehovino suverenost, nastopiš zanj, da delaš, kar je pravilno v njegovih očeh, in on ti pomaga ostati stanoviten, dokler ne nastopi olajšanje. Mar ni to dovolj velik dokaz njegove ljubeče dobrote in razlog, da se mu zahvaljuješ in ga slaviš? (Ps. 22:22, 25; 23:6)
19. S katerimi besedami so slavili Jehovo, ko se je kralju Davidu končno posrečilo prinesti skrinjo zaveze v Jeruzalem?
19 Biblija vsebuje še mnoga poročila, ki kažejo, kako je Bog pokazal svojo ljubečo dobroto. V marsikaterem primeru je tako podpiral in pospeševal pravo oboževanje. V enem takšnem primeru je šlo za sveto skrinjo, za takoimenovano skrinjo zaveze, ki je ponazarjala Jehovino prisotnost v Izraelu. (2. Mojz. 25:10—22) Ko so prišli Izraelci v obljubljeno deželo, je bila skrinja zaveze dolga leta v Kirjat-jearimu namesto v njihovem šatoru v Silu. David jo je hotel pripeljati v Jeruzalem, kjer je sedel na Jehovinem prestolu. Toda njegov prvi poizkus se je izjalovil. (1. let. 13:1—14) Končno je preselil skrinjo zaveze — ki so jo po predpisih nosili leviti — v Jeruzalem. (1. let. 15:1—28) Ta vzneseni povod je izzval naslednje besede slavljenja: »Hvalite Jehovo, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja njegova ljubeča dobrota.« (1. let. 16:1, 8, 34—36, NS)
20. Kaj lahko imamo danes prav tako za dokaz Jehovine ljubeče dobrote?
20 Narediš tudi ti tako, kadar se kaj ukrene za pospeševanje pravega oboževanja? (Iza. 2:2, 3) Morda se z novim pomožnim sredstvom nudi nadaljnjim ljudem priložnost, spoznati Jehovo. Pri tem gre morda za novo knjigo o biblijskih resnicah ali za posebno izdajo časopisa Stražni stolp ali Prebudi se!, ki naj bi prepričala določeno vrsto ljudi o nujnosti službe Bogu, ali pa gre lahko za organizacijsko izboljšavo v zvezi s starešinstvom v skupščini. Ali reagiraš kakor David, tako da si hvaležen Jehovi za ljubečo dobroto, ki je izražena s tem korakom za pospeševanje pravega oboževanja? Gotovo imaš za to dober razlog.
21. Gradnjo katere zgradbe so imeli pravi oboževalci leta 536 pr. n. št. za primer ljubeče Božje dobrote?
21 Medtem ko bomo obravnavali nadaljnji biblijski primer, misli na lastno situacijo. V drugem mesečevem mesecu (april/maj) 536. leta pr. n. št. so začeli Židje, ki so se vrnili iz babilonske sužnosti, obnavljati Jehovin tempelj v Jeruzalemu. Iz Babilona se niso sami osvobodili, in tudi se niso sami spomnili obnoviti tempelj. Jehovi je pripadala čast za to. (Ezra 1:1, 5) Ali je bil ta gradbeni program nepomemben? Takole beremo: »In ko so stavbarji pokladali podstavo templju Jehovinemu ... in odpevali so drugi drugim (prisotni duhovniki in leviti), hvaleč in zahvaljujoč Jehovi, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost (ljubeča dobrota, NS) njegova nad Izraelom. In vse ljudstvo je zagnalo radostno ukanje ob hvali Jehovini, ker se je položil temelj hiši Jehovini.« (Ezra 3:10, 11).
22. Kaj podobnega doživljamo danes, in kako reagiramo na to? (Ezra 3:1; Ps. 149:1)
22 In kako je danes? Morda je vaša skupščina imela sestanke še pred časom v najeti dvorani, sedaj pa imate lastno kraljevsko dvorano. Morda je skupščina pred kratkim povečala ali obnovila dvorano. Morda stalno narašča obisk sestankov, ker se v dvorani pojavljajo vedno nove zainteresirane družine, ali pa so se zadnji čas mnogi v skupščini čutili poklicane, opravljati pomožno pionirsko službo. Ali vidiš v teh stvareh Jehovino roko? Ali spoznavaš, da je On tisti, ki je to povzročil s svojim duhom in blagoslovom? Da, v tem vidiš jasne dokaze prekipevajoče ljubeče dobrote Jehove; ali se tega veseliš?
23. Do kakšnega zaključka pridemo v zvezi z Božjim postopanjem z nami? Katere možnosti zaslužijo, da jih v zvezi s tem pregledamo?
23 Kristjani imajo brez dvoma mnogo razlogov, da se Jehovi zahvaljujejo za njegovo ljubečo dobroto in ga slavijo: Svojo ljubečo dobroto je dokazal v zvezi z razodetim namenom, ki bo deloval v blagoslov vsem ljudem v njegovem celotnem stvarstvu; razodel se je vsakemu posamezniku med nami, in njegovo dobroto smo občutili tudi kot pripadniki njegovega ljudstva. Toda kakšne so možnosti, spremeniti v dejanja spodbudo, naj se zahvaljujemo Jehovi za njegovo ljubečo dobroto? Te možnosti bodo obravnavane v naslednjem članku.
(nadaljevanje v naslednji številki)