Zakaj naj bomo hvaležni Stvarniku?
ZA TISTEGA, ki ni hvaležen za prijaznost, se običajno reče, da je brez občutkov ali da ni dobro vzgojen. Pred vsemi, ki naj jim bomo hvaležni, imajo seveda prednost naši starši. Povsod velja, da morajo biti otroci staršem hvaležni, da so jih rodili, hranili, oblačili, jim dali dom, izobrazbo itd.
Seveda smo dolžniki našim staršem, ampak še več smo dolžni Stvarniku. Zakaj? Ker smo od njega dobili še veliko več dobrega.
Primer: Staršem smo hvaležni, da smo se rodili. Toda naše življenje ni prišlo samo od njih. Starši so življenje samo prenesli na nas, dejansko pa je Stvarnik izvor življenja. (Psalm 36:9) Pravtako smo hvaležni staršem, ker so skrbeli za naše življenjske potrebe. S svojim denarjem ali delom so nam priskrbeli te osnovne stvari, toda ustvarili jih niso oni. Zato imamo še veliko večji razlog, da smo globoko hvaležni našemu Stvarniku.
Če ne bi bilo Tistega, ki je ustvaril Zemljo in vse na njej, kar je potrebno za ohranitev človeškega življenja, nas ne bi mogel ohraniti pri življenju noben denar in trud. Krščanski apostol Pavel je to poudaril, ko je govoril Grkom v Atenah: »(Stvarnik) sam daje vsem življenje in dihanje in vse. Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo.« (Dejanja apostolov 17:25, 28, EI)
Kljub vsemu kar je Stvarnik naredil za človeštvo in še dela, pa se milijoni ljudi danes zanj sploh ne zmenijo, kaj šele, da bi se mu zahvalili za številne dobrote, ki jih prejemajo. Nekateri sicer nejevoljno priznavajo, da obstaja Stvarnik, ampak ne potrudijo se, da bi o njem in o njegovi volji kaj več izvedeli. Drugi zopet, tudi število teh gre v milijone, pa Stvarnika sploh ne priznajo, trde da je vse nastalo samo po sebi. Kakšna osupljiva nehvaležnost! Takšna nehvaležnost je eden od mnogih dokazov, da živimo v ‚zadnjih dneh‘. (2. Timoteju 3:1—5) Vendar smo lahko, in bi tudi morali biti, Stvarniku hvaležni kot posamezniki.
Stvarnikova veličastna dela
Čim bolje poznamo Tistega, ki je vse ustvaril, tem bolje razumemo, da je On Dajalec ‚vsakega dobrega daru‘. (Jakob 1:17; Razodetje 4:11) Večina ljudi, ki ni hvaležna Stvarniku, skuša to opravičiti s trditvijo, da ne moremo biti prepričani, da Stvarnik res je, če ga ni še nihče videl. Res je veliki Stvarnik za nas neviden, ker je Duh in z našimi očmi ne moremo videti osebe ali stvari v duhovnem stvarstvu. (Janez 4:24) Toda to, da ljudje ne morejo videti Stvarnika, še ni veljaven razlog, da bi smeli na njegove velikodušne priprave gledati kot na nekaj samo po sebi razumljivega. To nas še ne opraviči, da bi mu smeli biti nehvaležni.
Denimo, da si nekega dne prišel domov in našel veliko košaro izbranega, okusnega sadja, ki ti jo je nekdo prinesel. Naslednji dan si našel košaro sveže zelenjave, naslednji dan pa kose lepega mesa. In tako bi se nadaljevalo ves teden, nikoli pa ne bi bilo zraven sporočilo, kdo ti to daje. Bi sklepal, da so ti darovi prišli »spontano«, samo zato, ker nisi videl, kdo ti je prinašal hrano? Ali se ne bi raje potrudil in poskušal po prijateljih in sorodnikih zvedeti, kdo je prijazni darovalec, da bi se mu iskreno zahvalil?
Podoben primer je z našim Stvarnikom. Čeprav je človeškim očem neviden — pa je njegovo stvarstvo, ki zadovoljuje vse naše potrebe, bogat dokaz njegove ljubezni, prijaznosti in velikodušnosti. Kakor je Pavel poudaril prebivalcem starodavne Listre: »Vendar (Bog) sebe ni pustil brez pričevanja, ko je skazoval dobrote, dajal z neba dež in rodovitne čase, vam dajal hrano in vam z veseljem napolnjeval srca.« (Dejanja apostolov 14:17, EI) Edino pravilno bi torej bilo, da priznamo, da smo dolžniki Stvarniku in kot takšni odvisni od Njegovih priprav za življenje. Razen tega pa bi ga morali iskati še bolj marljivo, kot bi iskali neznanega darovalca darov iz prejšnjega primera! (Dejanja apostolov 17:26, 27)
Razviti cenjenje do Stvarnika
Samo če spoznamo Stvarnika in zares cenimo, kar je storil za nas, bomo spodbujeni, da ga ljubimo in ubogamo. Čeprav na milijone ljudi danes trdi, da verujejo v Boga, je njihovo življenje očiten dokaz, da ga mnogi ne cenijo in ne priznavajo kot svojega Stvarnika. Ampak mi ne smemo biti tako nehvaležni, zato bi nas moralo zanimati vprašanje: Kako lahko začnemo ceniti našega velikega Stvarnika?
Najprej bi bilo dobro, da razmislimo o številnih ugodnostih, ki smo jih prejeli od Stvarnika. Podaril nam je življenje, čeprav je sedaj človekova življenjska doba zelo omejena. (Psalm 90:10) Bolj ga bomo cenili, če bomo razmišljali o dejstvu, da je Bog Jehova darežljivo poskrbel za vse, kar je potrebno za obstoj ljudi in drugih življenjskih oblik na Zemlji. Psalmist je s cenjenjem rekel: »Zemlja se nasičuje s sadom (Božjih) del. Daješ, da raste trava živini, zelišče, ki služi človeku, da iz zemlje dobiva kruh.... Kako mnogotera so tvoja dela, Jehova, vsa si z modrostjo naredil; zemlja je polna tvojih zakladov.« (Psalm 104:10—24, EI)
Človeštvo ima še več razlogov za hvaležnost Bogu, ker je dal ljudem veliko več kot živalim. Izmed vseh stvarjenj na Zemlji je samo človek sposoben razmišljati, ceniti lepoto in duhovne vrednosti, predvsem pa poznati in častiti Boga. Tako je zato, ker je bil samo človek ustvarjen po Božji podobi in obdarjen z lastnostmi, ki odsevajo lastnosti Boga Jehove. (1. Mojzesova 1:27) Zato smo sposobni izkusiti ne le fizično zadovoljstvo, temveč mnogo globlja in trajnejša duševna zadovoljstva. Edino človek lahko ceni lepo glasbo, literaturo, poezijo, slikarstvo in številne druge umetnosti. Samo človek pozna radost prijetnega in izgrajujočega pogovora in občuti zadovoljstvo.
Človek je tudi edini, ki hrepeni za večnim življenjem. Ljubeči Stvarnik je vsadil to željo v srca ljudi. (Propovednik 3:11) Vendar to ni le prazno upanje, ki ga ne bi bilo mogoče spolniti. Ker Stvarnik zelo ljubi človeštvo, je naredil vse potrebne priprave, da bi lahko ljudje na Zemlji večno živeli v čudovitem raju. Da, Bog je to ljubeče omogočil po odkupni žrtvi svojega Sina, Jezusa Kristusa. (Rimljanom 5:12; 6:23; 1. Janezov 2:1, 2)
Čeprav čutimo veliko ugodje, kadar je zadovoljeno našim fizičnim, duševnim in čustvenim potrebam, pa je največji blagoslov, če so zadovoljene naše duhovne potrebe. (Matevž 5:3) Naravno je, da želimo vedeti odkod smo, kam gremo in kaj namerava Stvarnik z Zemljo in človeštvom. Razen tega želimo spoznati našega Stvarnika in biti z njim v dobrem odnosu. K sreči lahko tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb in delajo na tem, da jih na pravilen način zadovoljijo, sposobni doživeti globoko in trajno radost, kakršne ne poznajo ljudje, ki mislijo le čutno. (1. Korinčanom 2:6—16)
Če zadovoljimo našim duhovnim potrebam, imamo duševni mir in zelo bomo srečni, čeprav živimo v svetu polnem stisk, brez primere. Najvažnejše je, da se zavedamo svojih duhovnih potreb, tedaj bomo doživeli največji blagoslov, ki ga človek lahko doživi — večno življenje v Božji pravični novi ureditvi. (Janez 3:16; Filipljanom 4:6, 7; 2. Petrov 3:13)
Bolje spoznati svojega Stvarnika
Če smo prepričani, da obstaja ljubeč in velikodušen Stvarnik, ali tedaj ni razumljivo, da ga bomo želeli bolje spoznati in mu izkazati hvaležnost za njegovo nezasluženo dobroto tako, da delamo, kar mu je všeč? Ko opazujemo Božje veličastno stvarstvo, lahko ‚vidimo‘ njegove čudovite lastnosti, kot so ljubezen, velikodušnost, pozornost, modrost in moč. (Rimljanom 1:20) Če želimo spoznati njegove misli in namen z ljudmi, pa potrebujemo od Boga nekaj napisanega. Razen tega nam takšen zapis mora povedati, kaj je Bog delal in kaj bo še naredil v blagoslov človeštva.
Na srečo imamo takšne zapise, to pa je knjiga z največjo naklado v zgodovini človeštva — Božja beseda, Biblija. Stvarnik želi, da si njegova stvarjenja pridobe točno spoznanje o njem in da ga vzljubijo s preučevanjem njegove Besede in razmišljanjem o njej. Tako lahko izvedo o njegovih čudovitih Božjih delih, tedaj pa znajo ceniti tudi njegovo veličastno Osebnost. (Jozua 1:8)
Pokazati Bogu, da ga cenimo
Če želimo ceniti Stvarnika, tedaj je nujno, da marljivo preučujemo Božjo besedo. Čim več izvemo o Jehovi in njegovih odličnih lastnostih, tem bolj nas bo privlačil. Ni mogoče, da ne bi ljubili in občudovali tako ljubečega in veličastnega Boga. Poleg tega bomo spodbujeni, da izrazimo svoje občutke, tako kot psalmist, ki je rekel: »Spominjam se Jehovinih del, da, spominjam se tvojih starodavnih čudežev. Premišljujem vsa tvoja dela, preudarjam tvoja dejanja. O Bog, tvoja pot je sveta, kateri bog je velik kakor naš Bog: Ti si Bog, ki dela čudeže (EI)« (Psalm 77:11—14)
Kako lahko torej velikemu Stvarniku pokažemo, da ga iz srca cenimo? Ljubezen in hvaležnost za njegovo nezasluženo dobroto bi nas morali navesti, da mu prostovoljno služimo. Na to ne bi smeli gledati kot na dolžnost, temveč kot na zadovoljstvo. Takšno radostno in prostovoljno službo želi Jehova, saj je navdihnil psalmista, da je napisal: »Služite Jehovi z veseljem, pridite pred obličje njegovo z radostnim petjem!« (Psalm 100:2)
Mar nismo zadovoljni, če služimo nekomu, ki ga pravzaprav ljubimo? Gotovo! Tako je tudi z našo službo Jehovi, velikemu Stvarniku.
Seveda pa vključuje služenje Jehovi več kot le čisto življenje in da ne delamo, kar mu ni všeč. Važno je, da se pravilno obnašamo, toda naša služba Stvarniku vključuje tudi, da ga aktivno in radostno hvalimo. To pomeni, da drugim govorimo o Jehovinih velikih delih in veličastnih namenih, ki so razodeti v Svetem pismu.
Zato se bodo vsi, ki resnično cenijo Stvarnika, veselo odzvali veselemu vabilu psalmista: »Pojte Jehovi, slavite njegovo ime, oznanjajte dan na dan njegovo rešenje! Pripovedujte o njegovem veličastvu med narodi, o njegovih čudovitih delih med vsemi ljudmi! Zakaj velik je Jehova in nad vse hvale vreden.« (Psalm 96:2—4, EI) S takšno radostno službo lahko ti, kakor tudi mnogi drugi, prepričljivo dokažeš, da zares ceniš vse, kar je naredil Stvarnik zate.