Kaj se je zgodilo s krščansko budnostjo?

»KAR pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!« Te besede Jezusa Kristusa so odzvanjale v ušesih pravih kristjanov skozi vsa stoletja. Toda kolikim članom katoliške, ortodoksne ali velikih protestantskih cerkva še zveni v ušesih to nujno svarilo? (Marko 13:37)

Zakaj bi kristjani morali biti budni? Jezus je rekel malo pred tem: »Čujte torej, kajti ne veste, kdaj pride gospodar hiše, ... da vas ob nenadnem prihodu ne najde spečih.« (Marko 13:35, 36, NS) Učenci bi torej morali budni pričakovati prihod svojega Gospodarja, to je Kristusov prihod.

Kaj pravzaprav pomeni, kakšen je namen Jezusovega prihoda? Njegov poziv k budnosti je bil del odgovora na vprašanje njegovih učencev: »Kakšno bo znamenje tvojega prihoda (prisotnosti) in konca sestava stvari?« (Matevž 24:3, NS) Po vzporednih (analognih) poročilih je Kristus zatem, ko je opisal to večpomensko znamenje rekel: »Takrat bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z veliko močjo in slavo. Ko pa se bo to začelo goditi, se ozrite kvišku in vzdignite glave; zakaj vaše odrešenje se približuje ... Kadar boste videli, da se to godi, vedite, da je Božje kraljestvo blizu.« (Lukež 21:27—31)

Pravi razlogi za budnost

Jezus Kristus je torej svojim učencem navedel prave razloge za to, da ostanejo duhovno budni in pazijo na izpolnjevanje »znamenja«. To bo namreč pomenilo, da je njihov Gospodar nevidno ‚prisoten‘, saj tedaj če bi ga videli ne bi bilo potrebno še znamenje. Pač pa bi njegova duhovna prisotnost pomenila še, da je hudobni »svet« ali »sestav stvari« ‚vstopil‘ v svoj »konec« ali čas konca. Za kristjane pa bi to pomenilo, da ‚se približuje njihova rešitev‘. Da, pomenilo bi, da je »Božje Kraljestvo blizu«.

Ali ni to bistvo krščanskega upanja? Ali ni ravno to stvar, za katero se molijo vsi kristjani, molijo namreč: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje; pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:9, 10) Mar torej ni logično, da bi morali katoliki, ki ponavljajo Oče naš, ali pripadniki drugih cerkva, ki izgovarjajo to zgledno molitev, paziti na to, kdaj se bo njihova molitev začela izpolnjevati? Ali pa je mogoče, da so nauki njihovih cerkva odvzeli molitvi njen pomen tako, da jim ni ostalo več veliko tega, zaradi česar bi morali biti budni?

Zakaj mnogi niso več budni

Kristjani bi morali paziti na znamenje Kristusove prisotnosti (grško pa.rou.si’a, prevedena s prihod v mnogih biblijskih prevodih). Zakaj? Ker bi to pomenilo, da je blizu Božje Kraljestvo, njihova rešitev in konec »sveta« ali sedanjega hudobnega »sestava stvari«. Cerkve krščanstva bi morale svojim pripadnikom pomagati, da bi bili duhovno budni, ne pa da jih Gospodar, ko se vrne, najde spati. So cerkve izpolnile svoje poslanstvo v tem oziru?

Tako pa lahko preberemo o tem naslednje: »Medtem ko je čas tekel, ne da bi nastopila parousia, se jo je vse bolj oddaljevalo v bodočnost, tako, da je cerkev v skrbeh in celo tvega, da se jo bo pozabilo kot nekakšen člen vere.« (The New International Dictionary of New Testament Theology)

To pa se je pravzaprav že zgodilo. Cerkve krščanstva so zanemarile to krščansko budnost, za katero je Jezus svojim učencem zapovedal ravno nasprotno. Cerkve se ne zmenijo več za Kristusovo navzočnost in prihod Božjega Kraljestva. Odklonile so pričakovanje »konca sestava stvari« ali »konca sveta« kot nekaj nerazumnega.

Francoski Lexikon QUID 1984 v enem zvezku posreduje najnovejšo definicijo religioznih verovanj glede konca sveta. V članku »Značilnosti katoliške religije« je zapisano: »Izgleda, da cerkev danes konec sveta definira kot osebno preskušnjo, ki jo mora vsak prestati, ko umre.« Še jasneje je opisan problem v The New Encyclopaedia Britannica: »Utrjene krščanske cerkve so odpravile eshatologijoa (nauk o »poslednjih rečeh človeka in človeštva«) kot nepomemben ali prazen mit.«

Kako se torej glasi neizogiben, čeprav presenetljiv odgovor na vprašanje: »Kaj je s krščansko budnostjo?« Zadušile so jo »utrjene krščanske cerkve«, to je katoliška in ortodoksna kakor tudi velike protestantske cerkve. Čeprav za to niso krivi člani teh cerkva, pa se mnogi izmed njih vseeno sprašujejo, kako in zakaj so njihove cerkve odklonile krščansko pričakovanje Kristusove navzočnosti, prihoda Božjega Kraljestva in konca sedanjega hudobnega sestava stvari kot nekaj nerazumnega. Zgodovinska dejstva, ki so pripeljala do tega, bomo preiskali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]