Učinkovita služba — več učencev
»To so bili njegovi darovi: nekateri bodo ... evangelisti, nekateri pastirji in učitelji, da se Božje ljudstvo usposobi za delo v njegovi službi.« (Efežanom 4:11, 12, The New English Bible)
1. Kaj je Jezus občutil do ljudi?
JEZUS KRISTUS ni bil puščavnik. Njegova služba je bila povsem usmerjena na ljudi. Iz štirih Evangelijev izvemo, de se je Jezus skoraj stalno ukvarjal z ljudmi. Na svojih potovanjih je videl njihovo resnično stanje in je z njimi globoko sočustvoval. Ali tudi ti kot krščanski služabnik sočustvuješ z ljudmi, ki jih srečaš? (Matevž 9:35, 36)
2. Kako Jehovine priče posnemajo Jezusov zgled?
2 Krščanska služba mora tudi danes vključevati ljudi. Ker se tega dejstva zavedajo, so Jehovine priče v svoji službi Bogu prilagodljive. Povsod po svetu se jih lahko vidi, kako govorijo z ljudmi — na ulicah, pri vratih, v trgovskih četrtih, na avtobusnih in železniških postajah, na postajah podzemne železnice, v industrijskih in poslovnih četrtih. Kjerkoli so ljudje, tam služijo Jehovine priče kot evangelisti. Zakaj? Zato ker beseda »evangelist« izvira iz grške besede euaggelion, kar pomeni »dobra vest«. Kakor Kristus mora vsaka krščanska Jehovina priča biti služabnik dobre vesti, evangelist. Zato se mora vsaka Priča ukvarjati z ljudmi. (2. Timoteju 4:5; Efežanom 4:11, 12)
3. Katera je najučinkovitejša metoda krščanske službe Bogu?
3 Kako bi se moglo delo evangeliziranja učinkovito opravljati? Ali se obračamo k ljudem preko radia in televizije, kot delajo to mnoge religije? Vprašaj se: Ali lahko radio in televizija na tvoja vprašanja samodejno odgovarjata? Ne, to so v nekem pogledu neosebna sredstva javnega obveščanja. Najučinkovitejši način služenja je še vedno tak kot pri Jezusu in njegovih učencih, govoriti iz oči v oči s tistimi, ki iščejo resnico. Toda to zahteva čas in trud, na kar je Pavel pokazal z enostavno primerjavo. »Jaz sem sadil, Apolo zalil ali Bog je dal da je zraslo. Tako ni ne tisti kaj, ki sadi, ne kateri zaliva, temveč, ki daje rasti, Bog.« (1. Korinčanom 3:5—7)
4. Katere tri stopnje zajema učinkovita služba Bogu?
4 Iz teh besed lahko sklepamo, da se deli krščanska služba na tri stopnje — sajenje, gojenje in žetev. Zakaj? Najprej je sajenje, začeten stik z dobro vestjo o Kraljestvu. Zatem sledi gojitev, obdelovanje, ki vključuje zalivanje posajenega. Kako? Z nadaljnjimi pogovori, pri katerih se odgovarja na vprašanja in odstranjuje dvome. Ti razgovori pogosto vodijo do rednega biblijskega študija, s pomočjo katerega se biblijska resnica vsajuje globoko v misli in srce osebe; z Božjim blagoslovom pa to raste. Končni rezultat je nadaljnji marljiv učenec Jezusa Kristusa, nadaljnji Božji služabnik. Kako lahko mi vsi kot služabniki izkusimo blagoslov žetve učenca?
5. Kaj nam bo pomagalo, da bomo učinkoviti Božji služabniki?
5 Jezus je, kot je bilo omenjeno v predhodnem članku, praktično poučil svoje učence, kako naj bi opravljali svojo službo. Pavel je govoril o svojih »metodah v zvezi z Jezusom Kristusom«. (1. Korinčanom 4:17, NS) Niz skupščin v Mali Aziji in Grčiji, ki jih je pomagal osnovati, zgovorno pričuje o njegovem uspehu. Pravkar smo pregledali nekatere izmed njegovih (in Jezusovih) metod, toda ali se danes lahko uporabi še kakšna učinkovita metoda?
Kakšna je osnova? In kakšna vest?
6. Kaj mora biti osnova naše službe?
6 Na čemu mora temeljiti krščanska vest? Na človeški modrosti in filozofiji? Pavlovo pismo Timoteju jasno odgovarja: »Ti pa ostani v tem, česar si se naučil in o čemer si se prepričal, ... ker od mladih nog (po)znaš sveta pisma, ki so te zmožna zmodriti za zveličanje (rešitev, NS) po veri, ki je v Kristusu Jezusu. Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk.« Jasno je, da mora biti Biblija, Božja beseda osnova naše službe Bogu. (2. Timoteju 3:14—17)
7., 8. Kako sta Jezus in Pavel dala zgled glede uporabe biblijskih stavkov?
7 Jezus Kristus je v tem pogledu vodil — stalno je navajal Sveto pismo; enako je delal apostol Pavel. Je Pavel, na primer, poučeval ljudi o grški filozofiji, ko je bil v Solunu? Ne, ker v poročilu piše: »In Pavel gre po svoji navadi k njim in se razgovarja z njimi tri sobote na podlagi pisem, razodevajoč in dokazujoč, da je moral Kristus trpeti in vstati iz mrtvih.« (Dejanja apostolov 17:1—3)
8 Kakšen je bil rezultat: »Nekateri izmed njih so postali verniki.« Zato mora tudi naše oznanjevanje, ker posnemamo Pavla, temeljiti na Božji besedi. Iz tega razloga se nam vedno priporoča biblijska pogovorna tema v naši službi. Na ta način lahko resnica Božje besede pri osebah, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, zadene pravo struno. (Dejanja apostolov 17:4)
9., 10. a) Kaj mora biti tema našega oznanjevanja danes? b) Navedi primere iz Pavlove službe?
9 Naslednje vprašanje se glasi: Kakšno vest bi morali oznanjevati? Kaj pa je bila tema Jezusove službe oznanjevanja? Jezus se je dobro zavedal svoje naloge, ker je rekel: »Tudi drugim mestom moram oznaniti dobro vest o Božjem Kraljestvu, ker sem za to poslan.« Glede zadnjih dni sedanjega sestava stvari, pa je rekel: »In ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, v pričevanje vsem narodom; in tedaj bo prišel konec« (Lukež 4:43, NS; Matevž 24:14, NS)
10 Pavel je prav tako v službi oznanjevanja poudarjal to Kraljestvo. Na primer, Hebrejcem je v neki sinagogi ‚govoril tri mesece in prepričeval neustrašeno o Kraljestvu Božjem‘. Svojim poslušalcem v Rimu ‚je razlagal vse ter pričeval o Kraljestvu Božjem‘. Zato mora biti tudi danes Božje kraljestvo jedro naše krščanske službe. (Dejanja apostolov 19:8; 28:23, 31)
Deluješ napadalno ali privlačno
11. Kako ljudje često reagirajo, ko z njimi govori Jehovina priča in kako lahko preprečimo takšen odziv? (Dejanja apostolov 17:17, 18)
11 V prvem stoletju so se ljudje delili na religije, rase in narodnostne skupine, prav tako kot danes. (Dejanja apostolov 2:7—11) To pomeni, da ima večina ljudi vnaprej ustvarjeno mišljenje ali predsodke o religiji. Često se čutijo ogrožene in se začno braniti, ko z njimi govori Jehovina priča. Kako lahko to spremenimo? Tako da smo prijazni, obzirni in prilagodljivi.
12., 13. Kako je Pavel govoril oboževalcem v Atenah? Kako so se odzvali na to?
12 Upoštevaj, kako je Pavel ravnal v taki situaciji v malikovalskem mestu Atenah. Najprej je bil razdražen, ker je videl toliko bogov. Ali je v svojem govoru na Areopagu takoj napadel malikovalstvo? Njegove uvodne besede so se glasile: »Možje Atenčani, opazil sem, da v vseh stvareh kot izgleda, bolj spoštujete božanstva kakor drugi. Na primer, ko sem se sprehajal po mestu in skrbno opazoval vaše zgradbe za čaščenje, sem našel tudi oltar na katerem je bilo napisano: ‚Neznanemu Bogu‘. Zato vam jaz oznanjujem to, čemur ste nevede izkazovali predanost.« (Dejanja apostolov 17:16—23, NS)
13 Je Pavel s svojim uvodom poslušalce odbil? Sploh ne. Pristopil jim je obzirno in ne dogmatično. Ni jih obsojal, čeprav je bilo njihovo čaščenje z Božjega gledišča nekoristno. Ni prišel tja, da bi jih napadel, temveč da jim oznani vest o Kraljestvu. Upošteval je njihove močne verske občutke in jih izkoristil kot izhodiščno točko, da bi prišel na svojo temo o pravem Bogu in njegovem predstavniku, obujenem Jezusu. Kakšen je bil rezultat takšnega obzirnega pristopa? Čeprav so se nekateri posmehovali, pa so drugi govorili: »O tem te bomo poslušali drugikrat.« (EI) Da, povabili so ga, da jih zopet obišče! (Dejanja apostolov 17:22—32)
14. Kako lahko delamo v službi Bogu po Pavlovem zgledu?
14 Kako lahko danes uporabimo to metodo v svoji službi? Najprej moramo paziti na zunanje znake, ki izdajajo religiozno stališče človeka — morda kakšen religiozni predmet, ki ga ta oseba nosi ali se ga vidi na vratih ali v predsobi. Kakor Pavel lahko tudi mi na osnovi tega pogosto dobimo ustrezno mnenje o religioznem stališču neke osebe. To nam nudi izhodiščno točko za prijazne uvodne besede, ki zbudijo zanimanje in ne izzovejo prepira. Ne smemo pozabiti, da smo v prvi vrsti obiskali to osebo zato, da bi z njo govorili o Božjem Kraljestvu in ne da se z njo takoj zapletemo v diskusijo o verskih naukih. Ljudi želimo pridobiti, ne pa se prerekati z njimi. (Primerjaj 2. Timoteju 2:23—26.)
15. Kaj se še lahko naučimo iz Jezusove službo Bogu? (Lukež 10:38—42)
15 Kaj se iz zgleda Jezusa Kristusa še lahko naučimo? Ko pregledujemo njegovo službo Bogu, smo prisiljeni opaziti njegovo prepričanost in enostavnost. Nobena situacija ga ni zmedla, govoril je o Božjem Kraljestvu v vsakršnih okoliščinah — ugodnih in neugodnih. Lahko je oznanjeval v domačem razpoloženju ali pa je stal pred množico ljudi in govoril brez beležk, Biblije ali ozvočenja! Znal se je približati ljudem. Preprosti ljudje so čutili, da se mu lahko približajo. Govoril je z njihovim jezikom o poljih in žetvi, o ribiških mrežah in ribolovu. Njegove ponazoritve so bile vzete iz vsakdanjosti, čeprav so imele globok pomen. Ali tudi mi pokazujemo enake odlične lastnosti v svoji službi? (Matevž 4:18—25; 13:1—33: Lukež 5:1—3)
Kako doseči srce?
16. Zakaj moramo biti sposobni učitelji?
16 Običajno potrebujemo čas in skrben študij, da bi neka oseba izvedela več o biblijski vesti, o Božjem Kraljestvu. Iz tega razloga redno preučujemo Biblijo na domovih s tistimi, ki želijo preiskati Božje obljube po Kristusu, takšni študiji so brezplačni in neobvezni. Takšen študij traja določen čas in zajema mnoge teme in vprašanja. To gotovo pomeni, da moramo biti sposobni učitelji. Toda v čem je bistvo poučevanja? (1. Timoteju 4:16)
17. Kakšna je bila Jezusova metoda, da bi dosegel srca poslušalcev?
17 Ponovno poskušajmo dobiti odgovor od Jezusa. Kako je on poučeval? Preglej, prosimo, naslednje biblijske stavke in poskušaj spoznati Jezusov preprost način poučevanja; Lukež 6:9, 32, 34, 39—42. Kako je ravnal? Postavljal je preudarna vprašanja. Zakaj? Tako je poslušalcem pomagal, da razmišljajo in se preiščejo v luči njegovih naukov. S svojimi vprašanji je obzirno dosegel njihova srca. Morali so pokazati, če resnično želijo biti njegovi učenci ali pa ga le površno poslušajo. (Matevž 13:10—17; Marko 8:34—38)
18. a) Zakaj Jehovine priče v svojih publikacijah tako pogosto uporabljajo vprašanja? b) Katerega načina se ne bi smeli prevečkrat posluževati, ko poučujemo druge?
18 Skoraj vsa pomožna sredstva za preučevanje Biblije, ki jih uporabljajo Jehovine priče v službi, imajo za vsak odstavek ustrezna vprašanja. S tem načinom poučevanja se pomaga tistim, ki preučujejo Biblijo, da govore o zadevi, temi, s svojimi besedami. Tako se jasno vidi, če oseba gradivo razume ali ne. Čeprav je Jezus v mnogih primerih postavljal vprašanja, ni to nikoli bila le igra ugibanja tako, da bi rekel prvo besedo ali prvi zlog odgovora. Si kdaj tako preučeval s kakšnim biblijskim učencem? Zakaj ni dobro, da bi redno tako preučevali? Zato ker bi naj spoznanje o Bogu in Kristusu, ki vodi do rešitve, počivalo na razmišljanju in doslednosti, ne pa na plehkem ugibanju. (Janez 17:3; 1. Janezov 5:20)
Čigavi učenci?
19., 20. Kakšna opreznost je tu nujna? Zakaj?
19 Pri tem pa je potrebno na nekaj opozoriti. Če učinkovito oznanjujemo in poučujemo na plodnem področju, bomo končno pridobili učence. Toda čigavi učenci so to? Smeš misliti, da so to »tvoje ovce«? Ali si lahko kot Božji služabniki dovolimo, da nam drugi laskajo? Upoštevaj, kako sta Pavel in Barnaba reagirala, ko so jima prebivalci Listre hoteli izkazati čast kot bogovoma. Zaklicala sta množici: »Možje! kaj to delate? Tudi midva sva človeka, z vami enake narave, in vam oznanjujeva blagovestje (dobro vest, NS), da se od teh ničevih reči obrnete k živemu Bogu.« (Dejanja apostolov 14:14, 15)
20 Pavel in Barnaba nista skušala usmeriti pozornosti nase. Čeprav je Pavel svetoval kristjanom, naj ga posnemajo, kot je on posnemal Kristusa, ni hotel, da bi bili njegovi privrženci. Služba, ki jo opravljamo, mora biti vedno v slavo Bogu, ne ljudem. (1. Korinčanom 3:6, 7; 11:1)
21. Zakaj postanejo tudi učenci prav tako oznanjevalci?
21 Sčasoma postanejo tudi učenci Božji služabniki. Kako pride do tega? No, kaj se dogaja, kadar imamo kakšno dobro novico? Jo lahko zadržimo zase? Ne, ravno nasprotno — komaj čakamo, da jo povemo še drugim. Tako je, kot je rekel Jezus: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada srca svojega dobro, ... kajti usta njegova govore iz preobilnosti srca.« Enako je z dobro vestjo o Kraljestvu. Učenec, čigar srce je ganjeno, želi še druge poučiti in prostovoljno ter redno sodelovati v službi Bogu. Zatem sledita predanost Bogu in krst. Ta krogotok nastajanja Božjih služabnikov se neprestano ponavlja, v skladu s Pavlovim nasvetom Timoteju: »To izroči zvestim ljudem, ki bodo zmožni tudi druge učiti.« (Lukež 6:45; 2. Timoteju 2:2)
22. Zakaj je Jehova osnoval organizacijo učiteljev in evangelistov? b) Katero delo se mora v bodočnosti še opraviti?
22 Danes ima Bog Jehova po vsem svetu najboljšo organizacijo šolanih učiteljev, evangelistov in Božjih služabnikov 20. stoletja. Več kot 2 600 000 jih sodeluje v zaključnem pričevanju pred koncem tega hudobnega sestava stvari. Toda ta rastoča množica se pripravlja na še večji izziv — na šolanje milijard ljudi, ki bodo obujeni. Ali si pripravljen sodelovati v tej čudoviti prednosti? Je tvoja služba sedaj plodna? Molimo za to, da bi naša luč svetila v slavo Bogu, in bodimo kot Božji služabniki učinkoviti. (Matevž 5:16; Janez 5:28, 29)
Se spomniš naslednjih misli?
◻ Kateri je najučinkovitejši način oznanjevanja dobre vesti?
◻ Na čem mora temeljiti naše poučevanje? Kakšna je vest?
◻ Katere lastnosti so potrebne, da bi nas ljudje poslušali?
◻ Kako je Jezus dosegel srca poslušalcev?
◻ Na kaj moramo paziti, ko poučujemo druge?
[Slike na strani 25]
Jehovine priče oznanjujejo ljudem vsepovsod.