Kako postati učinkovitejši Božji služabnik
»Zato sem vam poslal Timoteja, (kajti) on vas bo spomnil mojih metod s Kristusom, kakor povsod v vsaki skupščini učim.« (1. Korinčanom 4:17, NS)
1., 2. Kateri je eden od potrebnih dejavnikov, ko nekoga privlači resnica? (Dejanja apostolov 8:12)
PO izlitju svetega duha, ob binkoštih 33 n. št., je krščanska skupščina rasla in se naglo širila. (Dejanja apostolov 2:40—42; 4:4; 6:7; 11:19—21) Kaj je bil ključ njenega uspeha? Zakaj je sprejelo Kristusa in vest o Božjem Kraljestvu toliko Judov, zatem Samarijanov in končno še poganov? (Dejanja apostolov 8:4—8; 10:44—48)
2 Da bi nekdo sprejel krščansko dobro vest, se morajo zgoditi določene stvari. Prvič, takšen mora ceniti Božjo nezasluženo dobroto, ki je bila izkazana človeštvu s tem, ko je prevzel pobudo in poslal svojega Sina na Zemljo kot odkupno žrtev. Eden od piscev Biblije, Janez, je to takole izrazil: »V tem se je razodela ljubezen Božja v nas, da je Bog poslal Sina svojega edinorojenega na svet, da bi živeli (dobili življenje, NS) po njem. V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temveč da je on ljubil nas in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše.« (1. Janezov 4:9, 10)
3. Zakaj se je neobhodno zavedati svojih duhovnih potreb?
3 Drugi bistven dejavnik je pravilno stališče do duhovnih vrednot. Jezus je rekel: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker nebeško kraljestvo pripada njim. Srečni so tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, ker bodo nahranjeni.« (Matevž 5:3, 6, NS) Samozadovoljni in farizejski ljudje se običajno ne zavedajo nikakršnih duhovnih potreb in niso odprti za resnico. Ko Jehovine priče takšnemu ponudijo vest o Kraljestvu, ta običajno odgovori: ‚To me ne zanima. Imam svojo vero.‘ Podobno tudi ljudje, ki se povsem predajo materialnim stvarem, ne bodo imeli časa za duhovne stvari. (Matevž 6:33, 34; 7:7, 8; Lukež 12:16—21)
4. Katera vprašanja bomo sedaj pregledovali?
4 Kako pa je s tistimi, ki se zavedajo »svojih duhovnih potreb« in so pripravljeni iskati Boga in njegovo Kraljestvo? Kako jih lahko najdemo in prepoznamo? Ali lahko mi kot Božji služabniki naredimo kaj, da bi bila naša vest razumljivejša? Kako smo lahko še bolj učinkoviti Božji služabniki?
Čigave metode bi naj uporabljali?
5. Kaj naj bi bil učil Korinčane po Pavlovih besedah?
5 Ko je apostol Pavel pisal svoje prvo pismo kristjanom v Korintu, jim je sporočil, da jim pošilja Timoteja, ki jih bo ‚spomnil na njegove metode v zvezi z Jezusom Kristusom‘. Namesto »metoda« (NS) piše v nekaterih prevodih »poti«, »poti življenja« ali »način mojega življenja«. Grško-angleški leksikon Nove zaveze (Greek — Englisch Lexicon of the New Testament) od prof. Thayerja ponuja naslednji prevod tega teksta: »Metode, po katerih jaz kot Kristusov služabnik in apostol opravljam svojo službo.« Ker je Pavel ta stavek zaključil z besedami »tako kot jaz učim povsod, v vsaki skupščini«, je razumno sklepati, da se njegove pripombe ne nanašajo samo na njegovo osebno krščansko obnašanje, temveč tudi na njegovo marljivo službo Bogu. (1. Korinčanom 4:17, NS)
6. Zakaj je bila Jezusova služba učinkovita, plodna?
6 Jezus svoje službe Bogu ni opravljal kar tako, na slepo srečo. Oznanjeval je načrtno, premišljeno. Svoje apostole in pozneje sedemdeset evangelistov je, na primer, vestno poučil, kako naj učinkovito oznanjujejo. S stalno uporabo ponazoritev, vprašanj in citatov iz Svetih spisov jim je dal zgled. Še danes je takšen način dela najboljši. (Lukež 9:1—6; 10:1—11)
7. Kako lahko sporočimo dobro vest kar se da velikemu številu ljudi?
7 Ker pomeni krščanska služba večno življenje ali smrt, kako bi potem lahko sporočili dobro vest kar največjemu številu ljudi? Da, kaj storiti, da bomo »čisti krvi vseh ljudi«? Sodelujemo v vsaki veji službe, kamor spada, kot je rekel apostol Pavel, tudi služba »od hiše do hiše«. V nekem španskem komentarju Dejanj apostolov 20:20 je rečeno: »To je način oznanjevanja, po katerem je Pavel deloval v Efezu.« (Dejanja apostolov 20:20—27)
Prva ovira
8., 9. a) Kaj je pogosto prva ovira v službi Bogu? b) Zakaj je Jezus lahko pogumno govoril?
8 Pogosto mi sami predstavljamo prvo oviro, ki jo moramo premostiti v službi Bogu. Nekateri čutijo zadrego in menijo, da so nesposobni in premalo izobraženi za ljudi, s katerimi se srečujejo. Toda kako se je počutil Jezus? Je on obiskoval rabinsko šolo? Si je pridobil višjo izobrazbo? Kaj je menilo o njegovem oznanjevanju njegovo ljudstvo? Matevž nam poroča: »Strmeli (so) in govorili: »Od kod ima ta to modrost in te moči?« Res je, da je bil Jezus popoln, bil je Božji Sin. Toda njegov način je bil ustvarjalen tudi pri njegovih, v glavnem »nešolanih« učencih, ki so ga posnemali. Kakšno reakcijo so izzvali celo pri svojih verskih sovražnikih? »Ko pa vidijo srčnost Petrovo in Janezovo in zaznajo, da sta neučena in preprosta človeka, se začudijo; in ju spoznajo, da sta hodila z Jezusom.« (Matevž 13:54; Dejanja apostolov 4:13)
9 Odkod pa je Jezus dobil vse tisto, kar je učil? Zakaj je bil v svoji službi tako uspešen? Ali je, kot sodobni pridigarji na televiziji, s pretiravanjem in s pomočjo občutkov, vplival na poslušalce? Ne. Jezusova osnova je bila sama po sebi enostavna — govoril je jezik preprostega naroda, zavedal se je njihovih duhovnih potreb, kar pa je najvažnejše — vedel je, da ga podpira njegov Oče. To je jasno dal vedeti, ko je v sinagogi svojega domačega mesta Nazareta v Galileji objavil svojo nalogo služenja Bogu. Iz zvitka preroka Izaije je prebral: »‚Duh Jehovin je nad menoj, zato ker me je pomazilil, da naj oznanim blagovestje ubogim, poslal me je, da oznanim jetnikom izpuščenje in slepcem izpregled, da izpustim zatirance na svobodo, da razglasim milostno leto Jehovino.‘ ... In začne jim govoriti: ‚Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših.‘« (Lukež 4:16—21)
10., 11. a) Kako bi morali misliti o svoji službi Bogu? b) Kako je Pavel odgovoril?
10 Mi imamo danes isto podporo v svoji službi — Boga Jehovo, Vrhovnega Gospodarja vesolja. Oznanjujemo njegovo vest, njegovo modrost. Opiramo se na njegovo Besedo in se o njej neovirano pogovarjamo. Ali naj imamo zato predsodke, kadar oznanjujemo bolj izobraženim ali premožnejšim osebam?
11 Pavel odgovarja: »Kje je ,modrijan kje pismouk, kje učenjak tega sveta? Ali ni Bog modrosti tega sveta obrnil v nespamet? ... Zakaj, glejte, bratje, kakšni ste poklicani: ni veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih; marveč, kar je nespametnega na svetu, si je Bog izvolil, da bo osramotil, kar je močnega; in izvolil si je Bog, kar je na svetu preprostega in zaničevanega, to, kar ni nič, da uniči to, kar je, da se noben človek ne bo hvalil pred njih (Bogom).« (1. Korinčanom 1:18—29, EI)
12. Od česa je odvisen uspeh v naši službi? (Jakob 4:8)
12 Uspeh v službi ni odvisen od naše izobrazbe ali porekla. Poteka od same vesti o Kraljestvu, ki zadene pravo struno v srcu osebe, ki se zaveda svojih duhovnih potreb. Drugi dejavnik pa je Jehovina naklonjenost osebi, ker je Jezus rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44)
13. a) Kako sta reagirala na nasprotovanje Pavel in Barnaba? b) Kdaj nam bo služba v veselje?
13 Zato lahko, ko zaupamo v Jehovino podporo, s prepričanjem opravljamo službo Bogu, kakor sta v prvem stoletju delala tudi Pavel in Barnaba. Njuno oznanjevanje v Ikoniji je povzročilo popolnoma različna mišljenja in tudi določeno nasprotovanje. Sta se zato umaknila? Lukeževo poročilo se glasi: »Ostala sta tam torej dosti časa, srčno govoreč v Gospodu, ki je pričeval za besedo milosti svoje in dajal, da so se znamenja in čudeži godili po njunih rokah.« Če imamo tudi mi pozitivno stališče o ljudeh na svojem področju, ostalo pa prepustimo Jehovi, nam služba Bogu ne bo nikoli v breme, temveč samo v veselje. (Dejanja apostolov 14:1—3; Jakob 1:2, 3)
Kako reagirajo ljudje
14. Kako so ljudje reagirali na Pavlovo oznanjevanje?
14 Niti Jezusu niti Pavlu niso ljudje bili vedno naklonjeni, ko sta oznanjevala. Kaj so, na primer, storili poslušalci, ko je Pavel oznanjeval v Atenah? Poročilo se glasi: »Nekateri izmed epikurejskih in stoiških modrijanov so se prepirali z njim; in nekateri so govorili: Kaj hoče ta kvasač povedati? a drugi: Zdi se, da je oznanjevalec tujih bogov — ker jim je oznanjeval evangelij o Jezusu in vstajenju. In ga vzemo in odpeljejo na Areopag govoreč: Moremo li zvedeti, kakšen je ta novi nauk, ki ga ti oznanjuješ? Kajti nekaj čudnega (nenavadnega) nam prinašaš v ušesa; zato hočemo zvedeti, kaj če to biti! (Dejanja apostolov 17:18—20)
15. Kako reagirajo ljudje na našo službo Bogu? Česa naj ne pozabimo?
15 Jasno nam mora biti, da lahko naša vest in način, kako jo posredujejo sredstva javnega obveščanja ter nasprotniki, prav tako nenavadno zveni poslušalcem v našem času. Zato mnogi ljudje na osnovi tega, kar so slišali, vest vnaprej obsodijo in zavrnejo, ne da bi nam prisluhnili. Drugi, kakor tisti v Atenah, pa so pripravljeni slišati več o zadevi, preden odločijo. Seveda pa se mnogi, čeprav so nas poslušali, še vedno lahko smejejo upanju o Kraljestvu kot nečemu neverjetnemu. Toda ne pozabi, da oni s tem zavračajo Kristusa ter njegovo vest in na tebe. (Dejanja apostolov 17:32—34; Matevž 12:30)
Tujci postanejo prijatelji
16. a) Kako morda mi reagiramo, ko nas obiščejo tuji ljudje? b) Kaj naj bi dosegli z uvodnimi besedami?
16 Kako se počutiš, ko te na domu obiščejo tudi ljudje? Kakšna vprašanja ti rojijo po glavi? Morda: Kdo so ti ljudje? Kaj želijo? Mi bodo povzročili neprijetnosti? Zato bi morali misliti na to, ko se pred vrati nekega človeka predstavljamo kot Božji služabniki. V samih uvodnih besedah bi morali stanovalcu zadovoljiti glede teh vprašanj. Toda kako? Kakšne uvodne besede je predlagal Jezus? Rekel je: »Kadar vstopate v hišo, pozdravite stanovalce. In če je hiša vredna, naj mir, ki ji ga želite, pride nanjo; če pa ni vredna, naj se vaš mir vrne k vam.« (Matevž 10:12, 13, NS)
17. Kako lahko na neko osebo s svojimi uvodnimi besedami ugodno vplivamo?
17 »Naj pride mir, ki ji ga želite nanjo.« Kaj pomeni to? Da želimo mi v svoji službi mir vsaki osebi in družini. Zato bi morali v svojih uvodnih besedah povedati, da smo miroljubni Božji služabniki. Še danes se pozdravljajo Hebrejci in muslimani z besedami: ‚Mir naj bo z teboj‘ ali ‚Mir‘ (hebrejsko »Šalom aleihem« ali »Šalom«; arabsko: »Assalam alaikuu« ali »Salam«.) Seveda se naš način pozdravljanja razlikuje od dežele do dežele, odvisno od krajevnih običajev. Toda cilj je isti — da sogovorniku neprisiljeno pomagamo, da bi prisluhnil vesti o Kraljestvu. Če najprej poveš svoje ime in od kod si, lahko pri tem pomaga. Tako pokažeš, da ničesar ne skrivaš. Vsakdo bo lahko jasno videl, kaj nameravaš, in da si pošten. Tedaj delaš, kakor je svetoval Pavel: »Pazite, da vašega obnašanja v javnosti ne bodo kritizirali. Kolikor le morate, živite v miru z vsakim.« (Rimljanom 12:17, 18, Philips)
18. Kateremu merilu bi morali vedno zadovoljevati v svoji službi Bogu?
18 Bodisi da smo v službi Bogu od hiše do hiše ali na ulici, smo ljudem na očeh. Naš govor in obnašanje bi morala vedno biti brezgrajna in nežaljiva. Toda čeprav o vesti govorimo blago in miroljubno, ne bi smeli pri tem delovati tako, kot da se želimo opravičevati. Ne sramujemo se tega, da smo Božji javni služabniki. (Marko 8:38)
19., 20. a) Kako lahko na ulici pristopimo k zadržanim osebam? b) Zakaj je Jezus uspešno priložnostno oznanjeval?
19 V nekaterih deželah so ljudje bolj zadržani in previdni. Nekateri so zmedeni, če na ulici pristopi k njim neznanec s časopisom v roki. Če je tako, zakaj ne bi bil bolj obziren? Spretno bomo začeli pogovor z osebo, ki se ji ne mudi, in ji zatem nevsiljivo ponudili biblijsko literaturo.
20 Jezus je bil gotovo vešč pri podobnih načinih oznanjevanja. Ker so Hebrejci običajno prezirali Samarijane in ženske, je Jezus obzirno pristopil k nemoralni Samarijanki pri Jakobovem studencu. Njegov razgovor s to ženo predstavlja vzorec priložnostnega oznanjevanja in pričevanja na ulici. Prav tako nam služi kot dober primer sočutnega in izgrajujočega poučevanja. (Janez 4:5—30)
21. Kateri drugi bistven dejavnik pride do izraza v Pavlovi službi Bogu?
21 Še en pomemben dejavnik moramo upoštevati, ko začnemo govoriti o dobri vesti Kraljestva. Pavel je bil mojster v tem. Poskusi to ugotoviti iz nekoliko njegovih uvodov, zapisanih v Dejanjih apostolov 13:16—20; 17:22 in 22:1—3. Upoštevaj, da je ob vsaki priložnosti poskušal najti skupno osnovo (skupen jezik) s svojimi poslušalci. Postavil se je v njihov položaj in upošteval njihovo poreklo (preteklost). Rezultat tega je bil, da so ga poslušali celo tedaj, če se niso strinjali z njim. Tako naj bi tudi naše uvodne besede bile takšne, da dosežejo in nas nekako povežejo s sogovornikom. Morda si opazil, da ima otroke, in tudi ti si morda oče ali mati. Tedaj je to vajina skupna stvar, o tem se lahko prijateljsko pogovarjata. Imaš temo za pogovor, ki jo lahko povežeš z vestjo o Kraljestvu. (Matevž 18:1—6)
22. Na katera vprašanja moramo še odgovoriti?
22 Toda vsi ti predlogi so le začetek. Kaj je še potrebno, da bi nekomu končno pomagali, da postane učenec? Kaj še moramo narediti, da bi takšen človek bil povezan z Bogom po Kristusu? Katere lastnosti bodo naredile našo službo Bogu še bolj učinkovito?
Kako bi odgovoril?
◻ Od katerih dejavnikov je odvisno, da bi nekdo sprejel vest o Kraljestvu?
◻ Kako lahko premagamo plašnost in nesproščenost v službi Bogu?
◻ Kakšen bi moral biti cilj naših uvodnih besed v službi oznanjevanja?
◻ V kakšno pomoč nam je Jezusov in Pavlov zgled pristopanja ljudem?
[Slika na strani 20]
Jezus je na učinkovit način poučeval učence — za služabnike
[Slika na strani 22]
Kakšna vprašanja ti roje po glavi, ko je pred vrati tujec?