Ali morajo biti vsi pravi kristjani služabniki?
»A vse to je iz Boga, ki nas je spravil s seboj po Kristusu in nam je dal službo sprave.« (2. Korinčanom 5:18)
1. Kaj se lahko reče za duhovniški razred v skupščini Pavlovih dni?
MED duhovnikom in laikom (v dneh apostola Pavla) ni bilo razlike, ker tedaj ni bilo duhovniškega razreda.« Ta pozornost zbujajoča izjava, ki se je pojavila v londonskem Timesu, izraža eno osnovnih resnic o prvih kristjanih. Takrat ni bilo delitve na duhovnike in laike. Mar to pomeni, da krščanska skupščina ni imela nobenega vidnega vodstva! Ali tedaj ni bilo v nobenem smislu Božjih služabnikov (ministrov)?
2. Kakšne vrste vodstvo je bilo v zgodnji skupščini? (Filipljanom 1:1)
2 Nekaj časa po binkoštih leta 33 n. št., ko je število maziljenih kristjanov poraslo na tisoče, je bilo nujno v vsaki skupščini imenovati sposobne moške, ki so služili kot nadzorniki in pomočniki. Vendar oni niso sestavljali duhovniškega razreda. Oni niso bili imenovani zaradi končane fakultete ali semenišča. Za svojo službo niso bili plačani. To so bili ponižni moški, z duhovnimi sposobnostmi in so bili imenovani po svetem duhu, da so skrbeli za čredo. Pa so samo oni oznanjevali »dobro vest o Kraljestvu«? So bili edini Božji služabniki v skupščini? (Matevž 24:14; Dejanja apostolov 20:17, 28; 1. Petrov 5:1—3; 1. Timoteju 3:1—10)
3., 4. Kdo je po besedah Pavla sodeloval v krščanski službi Bogu?
3 Odgovore na ta vprašanja najdemo v Pavlovem nasvetu iz pisem kristjanom v Korintu. Upoštevajmo uvodne besede v njegovem drugem pismu: »Pavel, ... skupščini Božji, ki je v Korintu, skupaj z vsemi svetimi, ki so v vsej Ahaji.« (NS) Nobenega dvoma ni, pisal je vsem maziljenim kristjanom v Korintu in Ahaji, in ne samo tistim, ki so prevzemali vodstvo. Zato se njegove besede o krščanski službi Bogu nanašajo na »vse svete«. Pavel je mislil na svojo in Timotejevo dejavnost, ko je razmišljal: »Ker imamo torej po usmiljenju, ki smo ga dosegli, tako službo, ne omagujemo.« (EI) »A vse to je iz Boga, ki nas je spravil s seboj po Kristusu in nam je dal službo sprave. ... Namesto Kristusa smo torej poslani, kakor da bi Bog opominjal po nas.« »Nikomur v ničemer ne dajemo spotike, da se naši službi nič ne očita, temveč v vsem se izkazujemo (priporočamo, NS) kakor Božje služabnike v mnogem potrpljenju.« (2. Korinčanom 1:1; 4:1; 5:18—20; 6:3, 4)
4 Iz teh besed izhaja, da mora biti vsak maziljen kristjan Božji služabnik in Kristusov poslanec. Zakaj? Ker je svet zaradi greha »odtujen od življenja, ki pripada Bogu« (NS) in je potrebna služba sprave, da bi poslušni in zvesti ljudje iz vseh narodov lahko bili po Kristusu v dobrem odnosu z Vrhovnim Gospodom Jehovo. (Efežanom 4:18; Rimljanom 5:1, 2)
5., 6. Kako je Pavel potrdil to stališče v svojem pismu Rimljanom?
5 Pavel je pisal skupščini v Rimu: »Toda, kaj ona (Božja beseda) pravi: ‚Beseda je blizu tebe, v tvojih ustih in tvojem srcu‘, to je ‚beseda‘ vere, ki jo mi oznanjujemo. Ker če javno izjavljaš to ‚besedo s svojimi usti‘, da je Jezus Gospod, in veruješ v svojem srcu, da ga je Bog obudil iz mrtvih, boš rešen. S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se javno izjavlja za rešitev.« (Rimljanom 10:8—10, NS)
6 Je Pavel te besede namenil samo nekolikim izbrancem? Njegove uvodne besede pokažejo drugače, kajti pisal je: »Vsem tistim, ki so v Rimu, kot ljubljenci Božji.« (NS) Rekel je še: »Najprej zahvaljujem Boga svojega po Jezusu Kristusu za vse vas, da se o veri vaši oznanja po vsem svetu.« Jasno je, da je Pavel svoj nasvet in spodbude, skupaj z 10. poglavjem, namenil celotni skupščini. Vsi so imeli prednost, dati javno priznanje. Da, svojo trditev je podkrepil z naslednjimi besedami: »Kako pa bodo klicali tega, ki vanj niso verovali? Kako bodo pa verovali, če niso o njem slišali? In kako bodo slišali brez propovednika? A kako bodo propovedovali, ako niso poslani? Kakor je pisano: ‚Kako lepe so noge blagovestnikov miru, oznanjevalcev dobrega‘.« (Rimljanom 1:7, 8; 10:14, 15)
7. V čem se pravo krščanstvo razlikuje od ostalih religij? (Lukež 19:36—40)
7 Kako spodbudno je to za vse maziljene kristjane! Pomeni, da bi se vsi ti morali veseliti oznanjevanja kraljevske vesti rešitve drugim. Da, njihove noge lahko in bi tudi naj bile v Božjih očeh »lepe« ali ljubke. V prenesenem smislu so. Zakaj? Zato ker pravo krščanstvo ni samoljubna religija, ki vodi do samozadovoljstva, odmaknjenosti in obljube molčanja. Nasprotno, pospešuje namreč dejavno krščansko Božjo službo, ki se izraža v besedah in delih! Kako zelo se je Pavel tega zavedal, je razvidno iz tega njegovega vzklika: »Gorje mi, če evangelija ne oznanjam!« (1. Korinčanom 9:16; Izaija 52:7)
8. Katera važna vprašanja se sedaj tičejo mnogih?
8 Kako pa je z milijoni pravih kristjanov, ki niso maziljeni s svetim duhom, ker upajo v večno življenje na Zemlji in ne v nebesih? Morajo tudi oni biti Božji služabniki? (Psalm 37:29; 2. Petrov 3:13)
Ali so člani »velike množice« Božji služabniki?
9. V kateri dejavnosti sodelujejo člani »velike množice«?
9 V razodetju najdemo delni odgovor na ta vprašanja. Zatem ko je Janez opisal vizijo, v kateri je videl maziljeno skupščino 144 000, je rekel: »Potem sem videl, in glej: velika množica, ki je nihče ni mogel sešteti iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov, stoječe pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečene z belimi oblačili in palme v njih rokah, in kličejo z glasom velikim, rekoč: ‚Zveličanje (rešitev zahvaljujemo, NS) Bogu našemu, sedečemu na prestolu, in Jagnjetu!« Tisti, ki se zbirajo, da preživijo veliko stisko, gotovo ne skrivajo, da so kristjani. ‚Z močnim glasom‘ objavljajo odkod prihaja njihova rešitev. Kako to delajo danes? Med drugim tako, da pomagajo majhnemu ostanku maziljencev pri izpolnjevanju drugih važnih prerokb in zapovedi v zvezi z Božjo službo. (Razodetje 7:9, 10, 14)
10., 11. a) Kaj je zapovedal Jezus svojim naslednikom pred odhodom v nebesa? b) Katera prerokba se mora izpolniti v našem času?
10 Ta številna množica igra na primer važno vlogo pri izvrševanju zapovedi oznanjevanja in poučevanja, ki jo je v Galileji Jezus dal svojim zvestim učencem. Ob tej priliki je Jezus rekel: »Vsa oblast mi je bila dana v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in pridobivajte učence iz ljudi vseh narodov, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha, učite jih, naj se držijo vseh stvari, ki sem vam jih jaz zapovedal.« To nalogo so dobili vsi kristjani in ne izbran duhovniški razred. (Matevž 28:18—20, NS; 1. Korinčanom 15:6)
11 Jezusova zapoved je prav tako tesno povezana s prerokbo o »koncu sestava stvari«. Glasi se: »In ta dobra vest Kraljestva se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec« Kako pa jim gre od rok ta izzivajoča naloga oznanjevanja vesti o Kraljestvu po vsem svetu v obdobju te ene generacije? Seveda tisoči teh maziljenih kristjanov, katerih število stalno upada, gotovo ne bi mogli sami opraviti dela, s katerim se rešuje življenja. Zanje bi bila ta naloga neizvedljiva! (Matevž 24:3, 14, NS; Lukež 21:32)
12. Kaj danes maziljenci navdušeno priznavajo?
12 Maziljeni »Kristusovi sodediči« navdušeno priznavajo vlogo, ki jo ima več kot dvamilijonska »velika množica« Božjih služabnikov, ki so v sorazmerno kratkem času razširili dobro vest o Kraljestvu po vsem svetu. Že v 1930-tih letih so pravi kristjani prevzeli odgovornost izvrševanja službe Bogu v drugih deželah in se ponudili, da služijo tam, kjer je bilo bolj potrebno. Zahvaljujoč požrtvovalnemu zgledu teh bratov in sester, bodisi da so pripadali razredu maziljencev ali »drugih ovc« — se je v mnogih deželah Evrope, Afrike, Azije in ameriške celine utrdilo delo Kraljestva. (Rimljanom 8:17)
13. a) Kako je Jehova pospešil delo od 1943. leta? (Izaija 60:22) b) Kakšen delež imajo v misijonarski dejavnosti pripadniki »velike množice«?
13 Razred »zvestega in modrega hlapca«, sestavljen iz maziljenih kristjanov, je pred letom 1943 spoznal potrebo, da osnuje misijonarsko šolo, kjer bi se krščanski Božji služabniki dodatno šolali in izobraževali, da bi lahko v mnogih drugih deželah pričeli in pospeševali delo oznanjevanja. Od otvoritve šole Gilead (»Gilead« v hebrejščini pomeni »kopico pričevanja«) leta 1943 do 4. marca 1984 se je izšolalo okoli 6100 misijonarjev, ki so v glavnem delovali v področjih po vsem svetu. Samo 292 (4,8 %) absolventov šole Gilead so bili člani maziljenega razreda, tako da je torej večina teh posebej šolanih Božjih služabnikov pripadala »veliki množici«. Kot ostale priče po vsem svetu so sprejeli krščansko službo Bogu kot sestavni del svojega krščanskega življenja, ko so se predali Jehovi po Jezusu Kristusu. (Matevž 24:45—47; Hebrejcem 10:7)
Na čem temelji poziv?
14., 15. Na čem temelji krščanski poziv k službi Bogu? (Matevž 22:37—40)
14 Ali to pomeni, da je Bog kristjane osebno pozval, da mu služijo? Res je, da nekateri v tako imenovanem krščanstvu opisujejo svoj »poziv« kot izredno čustven doživljaj, ko naj bi jih Bog neposredno poklical, da mu služijo. Toda ali krščanska služba Bogu v glavnem temelji na nečem tako nestanovitnem, kot so občutki?
15 Na čem temelji sveta služba Bogu po besedah apostola Pavla? Pisal je: »Prosim vas torej, bratje, po mnogem usmiljenju Božjem, da podaste telesa svoja za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu: to bodi (po pameti, EI) vaše bogoslužje.« (Kot dejanje razumnega čaščenja, Philips; Kot razumska stvarjenja; opomba pri New English Bible.) Da, sveta služba Bogu temelji na razumu. Zakaj? Zato ker je predanost nekega človeka Jehovi in njegov odnos do njega osnovan na poznavanju pravega Boga. Zato poziv kristjana v službo Bogu, čeprav je to samo po sebi radostno doživetje, ni enostavno rezultat čustvenih dogajanj. Ta poziv ima za osnovo trden nagib: ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega. (Rimljanom 12:1; Janez 17:3)
16. Ali nekdo, ki redno opravlja neko posvetno delo, ne more biti Božji služabnik? (Dejanja apostolov 18:1—5)
16 Morda boš vprašal: Ali so bili prvi kristjani prav tako Božji služabniki, celo če so (večino časa) delali na kakšnem posvetnem delovnem mestu ali kot gospodinje doma? Da, bili so. Morda so lahko samo majhen del svojega časa porabili za krščansko službo Bogu, za oznanjevanje in poučevanje, vendar je to bil vseeno njihov glavni življenjski cilj. Vedeli so, da morajo kot pravi učenci Kristusa ‚svetiti s svojo lučjo‘. Dejansko so bili delavni Božji služabniki, davno preden se je pojavilo v krščanstvu gibanje duhovnikov — delavcev. (Matevž 5:16; 1. Petrov 2:9)
Dokaz njihove službe
17., 18. a) Katero splošno načelo je postavil Jezus glede pravih kristjanov? b) Kakšno je pravo priporočilo Božjega služabnika?
17 Kako dokazujejo Jehovine priče, da so Božji služabniki, če nimajo diplom ali akademskih naslovov? Kako so prvi kristjani dokazali, da so Božji služabniki? Sam Kristus je povedal kako in kaj. »Podobno, vsako dobro drevo rodi dober sad.« Krščanski Božji služabniki bi morali ‚roditi‘ »dobre sadove«, sem pa spada tudi sodelovanje v delu pridobivanja učencev. (Matevž 7:17, NS)
18 Apostol Pavel je to pojasnil na ta način: »Ali začenjamo spet sami sebe priporočati? Ali mar potrebujemo, kakor nekateri, priporočilnih pisem do vas ali od vas? Naše pismo ste vi, zapisano v naših srcih, ki ga poznajo in bero vsi ljudje: očitno je namreč, da ste pismo Kristusovo, sestavljeno po nas, pisano ne s črnilom, ampak z duhom živega Boga, ne na kamnitih ploščah, marveč na mesenih ploščah srca.« Kako je bilo opravljeno to pisanje na srca? Tako da se je oznanjevala semenu podobna beseda vere, ki se je vsadila v srce. To seme je zatem spodbudilo prejemnika, da tudi on drugim oznanja vest o rešitvi. (2. Korinčanom 3:1—3, EI)
19. Kakšno neizpodbitno priporočilo imajo Jehovine priče kot Božji služabniki?
19 Ali imajo Jehovine priče dokaz, da so ‚pismo Kristusovo‘ in kot taki služabniki? Na to nam odgovore dejstva. Ko so sprejeli svoje edinstveno ime leta 1931, je po vsem svetu oznanjevalo okoli 50 000 prič. Poročilo iz 1983. leta je pokazalo najvišje število oznanjevalcev — več kot 2 652 000 Božjih služabnikov je oznanjevalo dobro vest o Kraljestvu, združeni so v 46 235 skupščinah. Danes je skoraj toliko skupščin, kolikor je bilo leta 1931 Jehovinih prič! V teh zadnjih desetletjih je bila resnica zapisana na na milijone src — in to je neizpodbiten dokaz službe Jehovinih prič. (Izaija 43:10—12)
20. Kaj se od nas kot krščanskih Božjih služabnikov danes pričakuje? Katera vprašanja ostanejo odprta?
20 Nikoli doslej ni bilo take potrebe po krščanskih Božjih služabnikih. Čas je kratek, žetev pa velika. Zato imamo še več razlogov, da se izkažemo kot sposobni Božji služabniki, ki oznanjujejo in poučujejo na ustvarjalen (ploden) način. Kako lahko to delamo? Kako smo lahko učinkovitejši Božji služabniki? Imajo zgledi Kristusa in apostolov za nas danes praktično vrednost? (Efežanom 5:15, 16; Matevž 9:37, 38)
Vprašanja za ponovitev
◻ Kako vemo, da so morali biti vsi Kristusovi maziljeni učenci Božji služabniki?
◻ Kakšno vlogo ima »velika množica v današnji Božji službi?
◻ Na čem temelji krščanski poziv k službi Božji?
◻ Kateri dokaz za svojo službo imajo Jehovine priče?
[Slika na strani 16]
Je obstajal v času apostolov duhovniški razred?