Nikoli ne pozabi, da si priča!
»Vi ste mi priče, govori Jehova, da sem jaz Bog mogočni.« (Izaija 43:12)
1. a) Katera je največja prednost, ki jo lahko nekdo na Zemlji ima? b) Kako se definira beseda »priča«?
NA Zemlji ni večje prednosti od te — biti priča za pravega Boga Jehovo. Priča je »oseba, ki dokazuje ali priča v nekem sporu ali pred sodno oblastjo.« (Webster’s New Collegiate Dictionary) Jezus Kristus je pričal v največjem sporu v vsem vesolju — v sporu Jehove Boga. V Bibliji piše, da je ‚Jezus kot priča dal izredno izjavo pred Poncijem Pilatom.‘ (1. Timoteju 6:13) Kaj je rekel rimskemu namestniku, ko so ga zasliševali?
2. Za kaj je Jezus Kristus pričal?
2 V odgovoru na postavljeno vprašanje je Jezus izjavil: »Ti praviš, da sem jaz kralj. Jaz sem zato rojen, zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« (Janez 18:37) Da, Jezus Kristus je dal jasno vedeti, da je prišel na svet zato, da priča za Božjo resnico. Delno je to pomenilo, da priča o svojem položaju mesijanskega kralja. Jezus je prav tako bil priča za Božje ime, Jehova. Zato je Jezus v svoji molitvi k svojemu nebeškemu Očetu lahko rekel: »Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta.« (Janez 17:6) Vse do dneva svoje človeške smrti se je Jezus zavedal svoje obveznosti, da priča za Jehovo. Zares, Jezus ni nikoli pozabil, da je priča.
Zgled ‚zvestega in modrega hlapca‘
3. a) Kdo je »zvesta in resnična priča«? b) Kaj se je zgodilo s skupščino v Laodiceji in kakšen nasvet ji je dal Jezus?
3 Jezus je zvesto in goreče izvrševal svojo nalogo kot priča za Jehovo. Predanim kristjanom daje izreden zgled v tem pogledu. Vredno je upoštevati tudi Jezusov nasvet skupščini v Laodiceji. Ta skupščina je bila očitno razkrojena z materialističnimi željami in je zato postala »mlačna« v pričevanju za Jehovo in mesijansko Kraljestvo. Zato jih je Jezus spodbudil, naj bodo ‚goreči in naj se pokesajo‘. Nasvet tej skupščini je pričel z naslednjimi besedami: »To pravi, ki je Amen, priča zvesta in resnična.« (Razodetje 3:14—19)
4. a) Zakaj je Jezus sebe imenoval »Amen«? b) Kaj je Jezus želel, da kristjani v Laodiceji ne bi nikoli pozabili?
4 Najprej je Jezus samega sebe imenoval »Amen«. Zakaj? Ker ga je Jehova poslal kot »Amen« (kar pomeni: »tako bodi«) za vse Božje obljube. Jezus je ta, ki uresničuje Božje obljube. (2. Korinčanom 1:20) Nadalje Jezus označuje sebe kot »zvesto in resnično pričo«. Zakaj? Zato da bi skupščina v njem videla svoj zgled in bila spodbujena, da se pokesa zaradi svojih pomanjkljivosti in da je ponovno »goreča« v pričevanju za Jehovo. Božji sin je želel, da kristjani v Laodiceji ne bi nikoli pozabili, da morajo biti priče za Boga in mesijansko Kraljestvo.
5. Kako je Jezus zgled današnjim Jehovinim pričam?
5 Jezus želi, da bi bili vsi njegovi učenci zveste, goreče priče do samega konca tega hudobnega sestava stvari. Jezus je rekel: »Ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu v pričevanje vsem narodom; in tedaj po prišel konec« (Matevž 24:14, NS; Dejanja apostolov 1:6—8) Današnjim krščanskim Jehovinim pričam je bila »zvesta in resnična priča« ohrabrujoč zgled, tako v delih, kakor tudi govorjenju. Spoznali so svojo veliko prednost, ker podpirajo Božje ime in lojalno služijo Jehovi, ko si k srcu jemljejo njegove besede: »Vi ste mi priče ... da sem jaz Bog.« (Izaija 43:10—12)
Zakaj tega ne smemo nikoli pozabiti
6. a) Kakšno prednost imajo Jehovine priče glede duhovne svetlobe? b) Kakšna vprašanja si lahko postavimo?
6 Če si predana, krščena Jehovina priča, se vedno zavedaj svoje velike prednosti služenja najvišji Osebnosti vesolja. Spomni se, da je bil »zvesta priča« ‚luč svetu‘. (Razodetje 1:5; Janez 8:12) Zato bi morale vse Jehovine priče odsevati svetlobo glede na Božje namene. Kakor ne bi bilo primerno dati svetilko pod košaro, namesto na podstavek za svetilko, tako je nerazumno za pravega kristjana, da skriva svojo svetlobo. Mora ‚sijati‘, tako da imajo vsi, ki pridejo z njim v stik, korist od duhovne svetlobe, ki jo on sam uživa. Jezus je glede tega spodbudil svoje učence: »Tako naj tudi vaša svetloba sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Matevž 5:14—16, NS). Kot organizacija so danes Jehovine priče znane po vsem svetu — so kakor mesto na vrhu gore, ki sveti daleč in na široko. Toda, ali ti osebno oddajaš svojo svetlobo v vsakem času? Se vedno zavedaš prednosti, da si Jehovina priča?
7. Kateri je glavni razlog, da ne pozabimo, da smo priče za Jehovo?
7 Zakaj ne smemo nikoli pozabiti, da smo Jehovine priče? Eden glavnih razlogov leži v tem, da živimo v svetu, v katerem bi nas pritisk vsakdanjega življenja, življenjske tegobe in številne zabave, mogle zlahka odvrniti od govorjenja o pravem Bogu in njegovih namenih. V našo korist in opozorilo je Jezus spodbujal: »Čujte torej, ... bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (Matevž 24:42—44) Zakaj tako resno opozorilo? Ker lahko odvračanje od tega vodi v uničenje — da, v uničenje tistih, ki so se odvrnili v času, ko pride Jezus, da izvrši obsodbo nad tem sestavom. (Razodetje 19:11—21)
8., 9. Kakšno korist imamo, če upoštevamo ljudi iz Noetovih dni, ki so se odvrnili od tega, kar je bilo važno?
8 Pomisli, kaj se je zgodilo v Noetovem času. Takrat je bilo toliko stvari, ki so odvračale ljudi, da niso posvečali pozornosti Noetovemu oznanjevanju in gradnji barke! »Niso opazili« in zaradi mnogih stvari, ki so jih zaposlovale, niso bili oprezni in so tako bili uničeni. (Matevž 24:36—39)
9 Ali želimo, da bi tudi nas zapeljal današnji svet in njegove številne privlačnosti? Ker ima lahko popoln odstop od izpolnjevanja obveznosti, ki jih kot Jezusovi učenci imamo, za posledico uničenje, bodimo vedno budni! Če smo stalno pripravljeni, nikoli nismo zaspani glede svojih odgovornosti, tedaj ne bomo uničeni s tistimi, ki jih je zapeljal ta svet. (Lukež 17:26—30; 21:34—36)
10. Kakšno važno nalogo imajo vsi pravi kristjani?
10 Zato ne smemo nikoli pozabiti, da imamo važno nalogo, oznanjevati dobro vest o Božjem Kraljestvu. (Marko 13:10) Ni važno, kdo smo in kakšne dolžnosti opravljamo v Jehovini organizaciji, naša odgovornost je, da drugim oznanjamo svoje upanje. (Rimljanom 10:10; 1. Korinčanom 9:16) V mnogih deželah lahko gremo svobodno od hiše do hiše z vestjo o Kraljestvu. Toda v deželah, kjer se tako svobodno oznanjuje, so ljudje morda ravnodušni do religije in so pogovori pri vratih kratki. Če je tako, tedaj moraš biti še posebej buden in izkoristiti druge priložnosti, da bi dopustil svoji svetlobi svetiti.
11. Kaj pokazuje glede na službo Jehovi dejstvo, da so Jezusovi učenci pripadali tej »poti« ali »nauku«?
11 Čeprav si si morda rezerviral poseben čas, da sodeluješ v določenih dejavnostih oznanjevanja, bi moral kot predan Jehovin služabnik z besedami in deli vedno hvaliti Boga. Ali delaš tako? Za Jezusove prve naslednike se je govorilo, da pripadajo tej »poti« ali »nauku«. (Dejanja apostolov 9:1, 2) Oni torej niso služili Bogu samo nekaj ur mesečno. Njihova služba je bila njihova življenjska pot! Ali smo podobni kristjanom prvega stoletja, če smo neredni oznanjevalci Kraljestva, ki redkokdaj sodelujemo v oznanjevanju? Ali se lahko upravičeno imenujemo Jehovine priče, če drugim govorimo samo malo ali nič o svojem upanju?
Uporabljati naš čas, da pomagamo drugim
12., 13. a) Kako se lahko duhovno utrjujemo? b) Zakaj naj bi si zabeležili zainteresirane osebe, katere smo našli v službi oznanjevanja?
12 Čas naj bi modro izkoristili, če želimo pomagati drugim na poti večnega življenja v Božjo pravično novo ureditev. Toda da bi pomagali drugim, moramo utrjevati sami sebe. Redno se moramo duhovno hraniti in izgrajevati v veri. Ne smemo biti zadovoljni s tem, da ostanemo »otroci«, temveč moramo ‚napredovati k zrelosti‘. (Efežanom 4:14; Hebrejcem 6:1) Ali smo pri svojem rednem oznanjevanju od hiše do hiše prevzeli še dodatno odgovornost, da iščemo ovcam podobne osebe? Kaj storimo, kadar ljudje poslušajo biblijsko vest ali pokažejo zanimanje za Božjo besedo in njegovo Kraljestvo? Ali smo dovolj vestni, da si zabeležimo ime, naslov in temo razgovora in zatem spodbujamo zanimanje?
13 Če smo duhovno budni, lahko iščemo prilike, da oznanjamo Božjo besedo kdajkoli in kjerkoli. Delajmo to z radostjo, naj iz naših src izhaja tisto, kar smo se naučili od Velikega učitelja, Jehove. (Izaija 30:20, 21)
Bodi pripravljen oznanjati ob vsaki priložnosti (priložnostno)
14. a) Na kakšen način so nekateri prišli do spoznanja biblijskih resnic? b) Ali naj priložnostno pričevanje nadomesti redno službo oznanjevanja?
14 Nekateri se seznanijo z resnico preko sorodnikov, prijateljev, delovnih tovarišev, sosedov in podobno. Na primer, v neki skupini 238 krščenih prič je 40 odstotkov oznanjevalcev spoznalo resnico Biblije ob priložnostnih pričevanjih. Seveda naj ta veja službe ne zamenja službo oznanjevanja, tvoje redno oznanjevanje od hiše do hiše ali ponovnega obiskovanja ljudi in podobnega. (Dejanja apostolov 5:42; 20:20)
15. Kakšen zgled nam je dal Jezus glede priložnostnega pričevanja?
15 Dober zgled glede priložnostnega pričevanja nam je zapustil Jezus, »zvesta in resnična priča«. Jezus je, na primer, ‚hodeč dalje‘ zagledal ‚človeka, ki je sedel na mitnici, Matevža po imenu‘ in pričel pogovor z njim, in to z dobrim rezultatom. Nadalje, ob drugi priložnosti je Jezus, čeprav utrujen, izkoristil priliko in govoril o resnici z žensko, ki je prišla po vodo k vodnjaku v Siharju. Posledica tega razgovora je bila, da so mnogi Samarijani pričeli verovati, da je Jezus Mesija. (Janez 4:5—30, 39—42)
16. Kakšen čudovit zgled glede pričevanja nam je dal apostol Pavel?
16 Apostol Pavel je prav tako izkoristil vsako priložnost, da govori o Jehovini besedi. V Atenah je Pavel tako govoril ‚vsak dan na trgu s tistimi, na katere se je nameril.‘ (Dejanja apostolov 17:17) Celo v hišnem priporu v Rimu ‚je apostol prijazno sprejemal vse, ki so prihajali k njemu, jim oznanil Božje Kraljestvo in jih učil o Gospodu Jezusu Kristusu z največjo srčnostjo govora.‘ (Dejanja apostolov 28:30, 31) Kako naj bi nas vse to spodbudilo, da nikoli ne bi spregledali nobene priložnosti za pričevanje!
17. Kakšne priložnosti pričevanja drugim še imamo, razen redne službe oznanjevanja?
17 Razen redne službe oznanjevanja je še mnogo drugih priložnosti za pričevanje. Naši sodelavci, sošolci in znanci — vsi ti morajo slišati o Jehovi in njegovem namenu. Ko potujemo z avtobusom, letalom ali vlakom lahko morda pričnemo pogovor, ki vodi k pričevanju o Kraljestvu. O »dobri vesti« lahko govorimo upravnikom hotelov in motelov, delavcem na bencinskih črpalkah, natakarjem v restavracijah ali taksistom. Na svojem domu lahko oznanjujemo raznim prodajalcem ali raznašalcem. Tudi kadar smo v bolnišnici, lahko oznanjamo medicinskim sestram, zdravnikom in bolnikom! Mnoge Jehovine priče, ki so bile na okrevanju v bolnišnicah, so pomagale drugim bolnikom izvedeti za Božjo novo ureditev, v kateri bodo ljudje uživali v odličnem zdravju.
18. a) Kaj se priporoča, če oklevaš ko imaš priložnost za pričevanje? b) Kakšne lastnosti naj bi pokazali pri pričevanju sorodnikom in znancem?
18 Kako važno je torej, da kot Jehovina priča ob vsaki priložnosti oznaniš vest o Kraljestvu! Z drugimi besedami — nikoli ne pozabi, da si priča! Kaj pa, če oklevaš, ko se ti pojavi priložnost za pričevanje? Takrat moli za pogum, da govoriš resnico. Žel boš bogate blagoslove, ki bi jih sicer izpustil. (Primerjaj Dejanja apostolov 4:29—31.) Seveda, pričevanje sorodnikom in znancem je nekoliko lažje. Vendar bodi obziren, prijazen in potrpežljiv z njimi, ne dovoli si preveč svobode samo zato, ker jih dobro poznaš. Glej dolgoročno in postopoma izgrajuj v njih cenjenje za biblijske resnice.
Lepo obnašanje — del našega načina oznanjevanja
19. Kakšna je povezava med našim oznanjevanjem in obnašanjem?
19 Naše oznanjevanje ni samo ustno. Apostol Pavel je primerjal lepo obnašanje s širjenjem svetlobe. Spodbujal je kristjane v Filipih, naj ‚vse delajo brez godrnjanja in pomišljanja, da bodo brez napake in čisti, otroci Božji brez madeža sredi sključenega in spačenega rodu, med katerimi se svetite kakor nebeške luči na svetu‘. (Filipljanom 2:14, 15) V svetu, ki je moralno pokvarjen in mračen, mora Jehovina priča vidno izstopati kakor nosilec luči. Zares, zvesti kristjan odraža Besedo resnice z ustnim pričevanjem in sveti zaradi dobrega moralnega obnašanja. Vse Jehovine priče naj se izkažejo za lojalne nosilce luči s svojim načinom življenja in besedami biblijske resnice, ki jo govorijo!
20. Kako lahko naše lepo obnašanje vpliva na druge?
20 Poudarjajoč isto misel je pisal apostol Peter: »Vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo ... slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga v dan obiskovanja.« (1. Petrov 2:12) Seveda ne bodo vsi slavili Boga in postali Jehovine priče na dan njegovega obiskovanja ali pregledovanja. Večina ne bo stopila na stran Božjega mesijanskega kraljestva in ne bo ohranjala njegovih visokih meril obnašanja. Vendar bo nekaj ovcam podobnih očividcev, ki bodo spoznali, da mi predstavljamo pravo krščanstvo. Naše lepo obnašanje bo naredilo nanje dober vtis in pridružili se nam bodo v oznanjevanju »dobre vesti o Kraljestvu.« (Matevž 24:14) Kolikšno radost občutimo, ko ti ljudje slavijo Jehovo skupaj z nami, njegovimi pričami!
21. S kakšnim stališčem naj Jehovine priče izvršujejo Božjo voljo?
21 Z vsem srcem izvršuj Jehovino delo in voljo. (Matevž 22:37) Zavedaj se, da mora Jehovina priča vedno slaviti Boga. »Hvalite Jah, vi ljudstvo! Hvali Jehovo, duša moja! Hvalil bom Jehovo vse življenje svoje.« (Psalm 146:1, 2, NS) Da, ‚hvali Jehovo vse svoje življenje‘. To življenje bo lahko večno, če nikdar ne boš pozabil, da si Jehovina priča.
Kako bi odgovoril?
◻ Katera je največja prednost, ki jo nekdo lahko na Zemlji ima?
◻ Kako je Jezus Kristus zgled za današnje Jehovine priče?
◻ Katero važno nalogo imajo vse Jehovine priče?
◻ Ali naj bi tvojo redno službo oznanjevanja nadomestil s priložnostnim pričevanjem?
◻ Kakšna povezava obstaja med našim obnašanjem in oznanjevanjem?
[Slika na strani 15]
Jezus ni nikoli pozabil, da je priča za Jehovo.
[Slike na strani 18]
Goreče Priče v redni in priložnostni službi oznanjevanja