Ko bodo mrtvi oživeli!
Jezus ji reče: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje; in kdor koli živi in veruje v mene, vekomaj ne bo umrl.« (Janez 11:25, 26, NS)
1. a) Kakšen bi moral biti vsakdo na zemlji, če bi trdil, da je »vstajenje in življenje«? b) Na kakšni osnovi je lahko tisti, ki je to trdil bil takšen?
PRAV GOTOVO bi bil to velik pogum, če bi katerikoli človek izjavil: »Jaz sem vstajenje in življenje.« Toda točno to je o sebi rekel Jezus Kristus, velika zgodovinska osebnost, pred več kot 19. stoletji. Eden izmed njegovih apostolov, Janez, ga je slišal in to zapisal v našo korist. (Janez 11:25) Jezus je menil, da je takšen za mrtve — za tiste, ki umirajo in tiste, ki so že v grobovih. Seveda je Jezus umrl nasilne smrti na kolu izven obzidja Jeruzalema toda njegov oče, Bog Jehova je postal zanj »vstajenje in življenje«. Tretji dan po smrti, ga je Vsemogočni Bog obudil iz mrtvih in mu dal nesmrtno življenje v duhovnem svetu. Na čudežen način si je Jezus nadel snovno telo, kot ga je imel pred smrtjo, da bi se pokazal svojim žalostnim učencem — ob neki priliki celo več kot 500 učencem. (1. Kor. 15. pogl.) Tako je zares lahko postal vstajenje človeštvu, za katerega je umrl.
2. Zakaj danes nihče ne more zavreči vstajenja Jezusa Kristusa kot izmišljeno zgodbo iz prvega stoletja našega štetja?
2 Nobeden od danes živečih ljudi se ne more smejati in zavreči to vstajenje na kol pribitega Jezusa Kristusa kot prazno zgodbo, ki se je v prvem stoletju našega štetja razširila na vse strani sveta. Razen zdravnika Lukeža, pisca biblijskih knjig Lukeževega evangelija in Dejanj apostolov, so bili vsi pisci ostalih 25 knjig takoimenovane Nove zaveze priče (očividci), vstajenja Božjega sina. Pomembna priča je bil bivši preganjalec kristjanov, Savel iz Tarza, ki je postal krščanski apostol Pavel in je napisal 14 knjig »Nove zaveze« v grškem jeziku, ki se je takrat govoril.
3., 4. Kaj je apostol Pavel rekel Atenčanom na Marsovem griču o Božji sodbi in vstajenju?
3 V zelo kulturnem in razgledanem mestu Atenah, ki je bilo najpomembnejše mesto Grčije, so nekoč Apostola Pavla peljali pred sodnike Vrhovnega sodišča, ki je zasedalo na Marsovem griču.
4 Pavel je zbrane izobražence na Marsovem griču ogovoril s potrebnim spoštovanjem. Brez zlobnega namigovanja je vsem zbranim, visoko izobraženim in posvetno modrim poslušalcem Pavel govoril, in na vrhuncu svojega pripovedovanja in zagovarjanja rekel:
»Bog je nad časi te nevednosti zatisnil oči, zdaj pa ljudem oznanja; naj vsi povsod delajo pokoro. Zakaj določil je dan, ko bo v pravičnosti sodil vesoljni svet po možu, ki ga je v to odločil in da bi vsi mogli vanj verovati, ga je od mrtvih obudil.« (Dejanje ap. 17:30, 31)
5. Kako so reagirali atenski poslušalci? Glede koga se tudi postavlja vprašanje?
5 Kako so na ta izreden nauk o vstajenju mrtvih gledali Grki, ki so verovali v nesmrtnost človeške duše? »Ko so pa slišali o vstajenju mrtvih, so se nekateri posmehovali, a drugi so rekli: O tem te bomo vdrugič slišali.« Še vedno so mislili, da je bil »oznanjevalec drugih božanstev«. Dionizij, sodnik Areopaga pa je razumel, kar je Pavel rekel o prihajajočem dnevu sodbe za vse človeštvo in si vzel k srcu. Tudi ženska po imenu Damara je storila tako. (Dej. ap. 17:18, 32—34) Toda, kako je danes z nami v tem daleč naprednejšem obdobju? Ne, to ni nič smešnega!
6. Ali je bilo vstajenje Jezusa prvi primer takšnega vstajenja mrtvih ljudi? Kakšne bodo možnosti tistih, ki jih bo Jezus obudil v življenje?
6 Vstajenje Jezusa Kristusa seveda ni bil prvi primer, ko je človek bil obujen v življenje. V Bibliji so zapisani prejšnji primeri, tudi vstajenje Lazarja, ki je bil že štiri dni v grobu in ga je obudil Jezus. (Janez 11:1—44) Toda Jezusovo vstajenje je za človeštvo bilo najpomembnejše. On ni spet umrl, kot so vsi ostali; Jezus je lahko sedaj, s svojim vstajenjem in nesmrtnostjo »vstajenje in življenje« ljudem, da bi večno živeli v popolnosti, brez obsodbe na smrt, pod Božjo vesoljno suverenostjo.
7., 8. a) Kako dolžini življenja Adama in Metuzalema dokazujeta možnost večnega življenja popolnih ljudi? b) Ali vemo, kako dolgo je živel Melhizedek? Kaj to dokazuje glede življenja tistega, ki ga je Melhizedek predstavljal?
7 Možnost, da bi ljudje večno živeli na zemlji, ko bo poslušno človeštvo rešeno greha in smrti (podedovanem po prvem človeku Adamu) je dokazana že zaradi dejstva, da je Adam, čeprav je grešil zoper Boga, živel 930 let, od tega večji del izven popolnega Edenskega vrta. Eden izmed njegovih potomcev, Metuzalem, je živel 969 let. (1. Mojzesova 5:5, 27) 2370. leta je Metuzalem umrl in istega leta se je pričel vesoljni potop Noetovega časa, ki je pokončal vsako človeško in živalsko življenje izven barke, v kateri so se rešili Noe in njegova družina. Stoletja pozneje, najpozneje 1933 let pred n.št., se je na zemeljskem prizorišču pojavilo duhovništvo — po Melhizedeku. Melhizedek je blagoslovil patriarha Abrahama in bil priznan od Boga. Datuma njegovega rojstva in smrti nista znana.
8 Zato izgleda, da je čas ko je bil duhovnik in kralj v Salemu, brazčasen (neskončen). (1. Mojzesova 14:18—20) Možnost življenja obujenega Jezusa je povezana z življenjem kralja in duhovnika Melhizedeka, ker v Hebrejcih 7:15—17 piše, da ima oslavljeni Jezus Kristus »moč neminljivega življenja, kajti priča se o njem: ‚Ti si duhovnik na vekomaj po redu Melhizedekovem‘«. (Glej tudi Psalm 110:1—4.) Vse od časa ko je bil proslavljen leta 33 n.št. v nebesih, nesmrtni Jezus Kristus deluje kot veliki duhovnik za vse človeštvo, ker je v korist človeštva tudi žrtvoval svoje popolno človeško telo. Tako je za na smrt obsojeno človeško družino drugi Adam. Ko bo v za to določenem času obudil ljudi v zemeljsko življenje, bodo imeli priliko, da večno žive v človeški popolnosti v raju, ki bo tedaj po vsej zemlji. V nasprotju z Adamom požrtvovalni Jezus ne bo zanemaril svoje odgovornosti do človeške družine, zaradi katere je tudi prelil svojo popolno kri.
Ponovno srečanje mrtvih na zemlji
9. Kako je Bog po 1. Kor. 15:21 in Rimljanom 5:12 izenačil stvari in s tem omogočil vstajenje mrtvih potomcev Adama in Eve?
9 Za veliko večino ljudi, ki so kdaj hodili po naši zemlji, bo prednost ponovnega življenja na zemlji pod obljubljenim Božjim kraljestvom po Kristusu odvisna od vstajenja iz mrtvih. Da bi dokazal da je Bog sposoben postaviti stvari v pravilno in popolno ravnovesje, je apostol Pavel, ki je bil priča Jezusovega vstajenja, pisal: »Ker je namreč po človeku smrt in po človeku vstajenje mrtvih.« (1. Kor. 15:21, EI) V soglasju s pismom kristjanom v Korintu je Pavel pisal tudi kristjanom v Rimu: »Po enem človeku (je) prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Z ozirom na to je Jehova Bog lahko uredil, da se potomci Adama in Eve lahko odkupijo po človeku, ki je bil izjema glede tistega, kar je zapisano v Rimljanom 5:12.
10. Na kakšni osnovi je lahko dal Jezus Kristus svoje človeško življenje kot nadomestilo in postal Adamovim potomcem »Oče večnosti«?
10 Ta izjema je bil Jezus Kristus. Bog je na čudežen način omogočil, da ga je rodila židovska devica Marija, hčerka Helija, iz kraljevskega rodu Jude. (Lukež 3:23—38) Njegovo popolno človeško življenje je lahko kot žrtev zamenjalo popolno človeško življenje, ki ga je zapravil Adam za svoje naravne potomce, ker je v Edenskem vrtu namerno grešil proti svojemu Stvarniku. Potemtakem obujeni Jezus Kristus lahko služi kot »Oče večnosti« vsem, ki jim je Adam postal oče grešnosti. Zato je Božji sin postal njihov »Oče večnosti«. (Izaija 9:6)
11. Če so Jezus in njegovi apostoli, ko so še bili na zemlji, lahko obujali mrtve, kakšne so potem Jezusove sposobnosti v tem pogledu, odkar je bil obujen?
11 Ko so Jezus in apostoli obujali ljudi iz mrtvih, ti ljudje tedaj niso bili osvobojeni posledic obsodbe na smrt, ki so jo podedovali po Adamu. Celo Jezusov ljubljeni prijatelj Lazar je ponovno umrl in je zanj prav tako potrebno končno vstajenje pod vzpostavljenim Božjim kraljestvom. Toda to Jezusu ne bo delalo težav. Če je lahko kot popoln človek na zemlji obujal ljudi iz mrtvih in jim tako podaljšal življenje vsaj za nekaj časa pod sedanjim sestavom stvari, koliko lažje mu bo obujati ljudi iz mrtvih v času, ki ga je za to določil Bog, ker je sedaj ponovno duhovni Božji sin! Da, zares mu ne bo težko, ker je dobil vso oblast v nebesih in na zemlji, odkar se je vrnil v nebesa k svojemu nebeškemu Očetu.
12. Ali je vez Jezusa Kristusa s človeško družino, ko je bil obujen, bila pretrgana? Kako bo izpolnil namen svoje človeške žrtve?
12 Ko je Kristusov učenec, apostol Pavel razpravljal o vstajenju v pismu kristjanom v Korintu, je rekel: »Tako je tudi pisano: ‚Postal je prvi človek Adam živo bitje, poslednji Adam oživljajoč duh‘«. (1. Korinčanom 15:45, NS) To, da o njem govori kot o zadnjem Adamu pokazuje, da ima še vedno sorodniško vez s človeštvom. Dejstvo, da je sedaj nadčloveška, duhovna oseba, v tem pogledu ne šteje. (Psalm 8:4, 5; Hebrejcem 2:5—9) Med bližnjo tisočletno sodbo, bo izpolnil namen svoje popolne človeške žrtve tako, da bo obudil mrtve in jim dal možnost, da dosežejo popolnost na rajski zemlji in ga imajo za svojega Očeta večnosti, Kneza miru. Odstranil bo vse, kar je povzročil Adamov greh.
13. Kaj je Jezus rekel Marti o mrtvih in živečih, ki verujejo vanj, še preden je obudil Lazarja iz mrtvih?
13 Preden je Jezus svojega ljubljenega prijatelja Lazarja iz Betanije obudil iz mrtvih, je njegovi sestri Marti rekel: »Tvoj brat vstane.« Marta je mislila, da je Jezus govoril o daljni prihodnosti, zato je rekla: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« Takrat je Jezus izkoristil priliko in dal naslednjo pomembno izjavo: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje in kdorkoli živi in veruje v mene, vekomaj ne bo umrl.« (Janez 11:23—26, NS)
14. a) Kaj se najprej zahteva od nekoga, ki želi verovati v Jezusa? b) Kaj se mora zgoditi, če Bog izbere takšno osebo za nebeško dediščino, ker mora ta umreti kot človek?
14 Da bi nekdo lahko veroval v Jezusa Kristusa, mora živeti in ga ‚spoznati‘, oziroma se učiti o njem. Zatem lahko proda svoje življenje Bogu po Kristusu, ter to svojo odločitev potrdi s krstom v vodi. Če nebeški Oče Jezusa Kristusa odloči, da bo nekega predanega in krščenega učenca svojega Sina poklical v nebeško dediščino z Jezusom, potem to povzroči s svojim duhom. To bi pomenilo, da morajo ti, duhovno rojeni učenci, kot ljudje končno umreti. Ker pa je Jezus rekel: »... bo živel, tudi če umrje«, pomeni to, da bo živel z Jezusom v nebeškem kraljestvu kot obujeno duhovno stvarjenje.
15. V kakšnem položaju bo ob vstajenju nekdo, ki je imel pravo vero, pa ni bil od Jehove rojen za nebeško dediščino?
15 Kaj pa se zgodi, če danes umre krščeni učenec, ki ga Bog Jehova ni izbral za nebeškega sodediča z Jezusom? Tako so umrli že mnogi, od kar se je pričelo zbiranje Kristusovih »drugih ovc«. (Janez 10:16) Takšen kristjan je veroval v Njega, ki je »vstajenje in življenje«, zato bo v boljšem položaju z ozirom na novo ureditev prav od svojega zemeljskega vstajenja naprej, verjetno že od samega začetka obujanja. (Hebrejcem 11:35) Že zelo zgodaj bo dobil posebne prednosti službe pod nebeškim kraljestvom. Na ta način bo upanje na vstajenje, s katerim je umrl, uresničeno v slavo Bogu!
16., 17. a) Kako je z vstajenjem vseh tistih, ki so živeli še pred krščanstvom in šele pričakovati prihod »semena« Božje »žene«? b) S katerimi besedami je Jezus zagotovil njihovo vstajenje?
16 Vstali pa ne bodo samo tisti, ki so verovali v Jezusa od časa njegovega prvega prihoda sem, ampak tudi vsi tisti, ki so živeli v predkrščanskem obdobju in verovali v Jehovo ter se veselili prihoda »semena« simbolične »žene«, kot je bilo napovedano v 1. Mojzesovi 3:15. Pokazalo se je, da je bilo to »seme« tisto, ki se je pozneje imenovalo »Abrahamovo seme«. (1. Moj. 12:1—3; Galatom 3:16) Med tistimi, ki so se veselili prihajajočega »semena« večnega Abrahama, Jehove Boga, so bili tudi patriarh Abraham, njegov sin Izak in vnuk Jakob ali Izrael. Jezus Kristus, Abrahamovo seme je potrdil, da bodo vstali, ko je rekel:
17 »Za vstajenje mrtvih pa ali niste brali, kar vam je rekel Bog, govoreč: ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‘. On ni Bog mrtvih, ampak živih.« (Matevž 22:31, 32) »Za mrtve pa, da vstajajo, niste li brali v Mojzesovi knjigi, pri grmu, kako mu je Bog govoril rekoč: ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.‘ On ni Bog mrtvih, ampak živih.« (Marko 12:26, 27) » ... zakaj njemu so vsi živi.« (Lukež 20:37, 38) Takole neposredno Jehova zagotavlja vstajenje mrtvih.
18. Koga je predstavljal Božji prijatelj Abraham z ozirom na naravo semena?
18 Jehova Bog je svojemu prijatelju Abrahamu obljubil, da bodo po »njegovem semenu« blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji. (Jakob 2:23; 1. Mojz. 12:1—3; 22:15—18) Ker je to »seme« postalo duhovno bitje, je človek Abraham predstavljal Boga Jehovo, ker je edino On lahko postal Oče duhovnega »semena«, sedaj oslavljenega Jezusa Kristusa v nebesih.
19. Kaj nam preroško pokaže Razodetje 20:11—14?
19 Imamo preroško sliko bodočega vstajenja zemeljskih družin. Razodetje 20:11—14 z nekaj simbolike opisuje to takole: »In videl sem (apostol Janez) bel prestol, velik, in sedečega na njem, ki mu je izpred obličja bežala zemlja in nebo, in ni se jima našlo mesto. In videl sem mrtve, velike in male, stoječe pred prestolom in knjige so se odprle; in druga knjiga se je odprla, ki je knjiga življenja. In sojeni so bili mrtvi po tem, kar je bilo pisano v knjigah, po delih svojih. In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država (hades) sta dali mrtve, ki so bili v njiju in sojeni so bili vsak po delih svojih. In smrt in smrtna država (hades) sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je smrt druga, jezero ognjeno.«
20. Kaj se bo ob koncu tisočletnega dne zgodilo ljudem, katerih imena bodo zapisana v knjigi življenja, in kaj tistim, katerih imena niso zapisana?
20 V »dnevu«, dolgem tisoč let, ko bo Bog »sodil vesoljni svet v pravičnosti, po možu, ki ga je za to odločil«, se bodo vsi obujeni iz mrtvih mogli okoristiti vsega, kar je Bog pripravil za njihovo večno rešitev. (Dej. ap. 17:31) V tem smislu se bodo »blagoslovili«. Če bodo prestali končno preizkušnjo, bodo nagrajeni z večnim življenjem v raju na zemlji. Kaj pa če ne bodo preskušnje prestali? Doletela jih bo »druga smrt«, iz katere ni vstajanja. (Razodetje 20:14) Zato je v Razodetju 20:15 zapisano: »In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v jezero ognjeno.«
Ali se spomniš?
◻ Zakaj danes nihče ne more zavreči vstajenja Jezusa Kristusa kot prazno zgodbo?
◻ Na kakšni osnovi je lahko Jezus postal za Adamove potomce Oče večnosti?
◻ V kakšnem položaju bo veren človek, ki ni bil rojen z Božjim duhom ob vstajenju?
◻ Kakšno preroško sliko nam daje Razodetje 20:11—14?
[Slika na strani 9]
Kakšno veselje bo, ko bodo mrtvi zopet živeli!