Naslade željnega sveta bo kmalu konec

ZGODOVINA je polna primerov o tem, kako so mogočna kraljestva in cesarstva zaradi moralnega razpada, razuzdanega življenja in prevelike ljubezni do užitkov. Celo v okviru enega samega naroda so padale dinastije in režimi, kadar je ljubezen do užitkov načela moralno naravo.

V knjigi Outlines of Roman History (Kratek pregled rimske zgodovine) je pisal William Morey: »Če bi nas vprašali, kaj so bili znaki moralnega razpada (Rima), bi morali odgovoriti: razredna sebičnost, kopičenje premoženja ... ljubezen do zlata in strast za razkošjem ... To so bile moralne bolezni, ki bi jih bila težko ozdravila katerakoli vlada.«

Ali ne vidimo danes ljudi, ki so vse bolj v zanki posvetnega, k nasladam usmerjenega načina življenja? Ali ne živimo v svetu, ki ljubi le ugodje? Da, res je tako, čeprav se še vedno najde ljudi, ki mislijo na verske stvari, vendar so v njihovem življenju na prvem mestu družbene aktivnosti in rekreacija. Ljudje so postali podobni Noetovim sodobnikom, ki so bili preveč zaposleni s stvarmi, kot so »jed in pijača«. Preveč so zaposleni, da bi potešili svoje želje, na duhovne potrebe pa niti ne pomislijo. Zanimanje in podpiranje religije sta zares v žalostnem položaju. (Matevž 24:27—29)

Ljubezen do užitkov in vse manjše zanimanje za religijo dobi še poseben pomen, če vemo, kako je končalo drugo davno kraljestvo — Babilon. Njegov nenaveden padec, kakor tudi druga zgodovinska poročila, so s posebnim razlogom zapisani v Bibliji: »Napisalo se je za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov.« (1. Korinčanom 10:11)

Preteklost nas uči

Reka Eufrat je imela zelo pomembno vlogo v življenju velikega mesta Babilon. V svoji knjigi History of Cyrus the Great (1878) (Zgodovina Cira Velikega), je Jacob Abbott pisal: »(Babilon) je bilo glavno mesto velikega in rodovitnega predela, ki je ležalo na obeh straneh reke Eufrat proti Perzijskemu zalivu ... Reka Eufrat je bila izvor rodovitnosti celotnega predela, skozi katerega je tekla.« Da, babilonska blaginja je izhajala od reke Eufrat, zato je tudi toliko bolj pomembno dejstvo, da je padec mesta povezan s to reko.

Abbott je na zanimiv način zapisal o kralju Ciru, zmagovalcu nad Babilonom.

»Cir se je približal mestu. Velik odred svoje vojske je namestil pri odprtini v glavnem obzidju kjer je reka tekla v mesto. Drugi odred pa je namestil nižje, tam, kjer je reka tekla iz mesta. Tema oddelkoma je naročil, da vkorakajo v mesto po strugi reke brž, ko bodo opazili, da vode upadajo. Zatem je zaposlil veliko delavcev da so skopali nove kanale in razširili in poglobili stare, da bi tako speljal vode iz njenega korita. Ko so bili ti prehodi pripravljeni, so neke noči vanje napeljali vodo in to v času, ki so ga vnaprej določili. Voda je tako skoraj prenehala teči skozi mesto. Odredi vojakov so po rečnem koritu vkorakali v mesto.«

Od trenutka, ko je reka Eufrat pričela upadati, je bil Babilon obsojen! No pozabimo pa, da je Babilon padel v noči velikega slavja in mnogih naslad. (Primerjaj Danijel, 5. poglavje.)

Zgodovina se ponavlja

To, kar se je zgodilo staremu Babilonu po roki Cira Velikega, ni enostavno samo zanimiv zgodovinski dogodek. Ko govori biblijska knjiga Razodetje o nečistnici ga uporablja za primer, imenuje jo »Babilon veliki«, ki sedi na »mnogih vodah«. Napovedano je, da bo angel po Božjem nalogu »izlil svojo čašo na veliko reko Eufrat; in posuši se voda njena, da se pripravi pot kraljem, ki pridejo od sončnega vzhoda«. (Razodetje 17:1, 5; 16:12)

Kdo oziroma kaj je »Babilon veliki«? Kaj predstavljajo »mnoge vode« velike reke Eufrat? In kaj pomeni to, da so bile te vode ‚izsušene‘?

Čeprav stari Babilon ne obstoja več kol politična velesila, se je skozi stoletja njegov religiozni vpliv razširil po celem svetu. Tako je Babilon veliki svetovno kraljestvo lažnih verstev, sem spadajo vse cerkve krščanstva. Razodetje 17:15 pokazuje, da so »mnoge vode«, na katerih sedi nečistnica, »narodi in ljudstva in jeziki«, ker je odvisna od njihove podpore, prav tako kot je razcvet starodavnega Babilona bil odvisen od reke Eufrat. Zato »izsušitev voda« pomeni, da ljudje manj podpirajo religije.a

»Konec« je blizu!

Iz navedenega spoznamo, da je porast protiklerikalizma povsod po svetu in vse manjše zanimanje in podpiranje religij pravzaprav izpolnitev preroškega znamenja na dva načina. Prvič, takšen razvoj je izpolnitev napovedi apostola Pavla, da bodo v »zadnjih dneh« ljudje postali »veselje bolj ljubeči nego Boga«. To je del dokaza, da živimo v »zadnjih dneh« ali ob »koncu sveta«. (Matevž 24:3) Drugič, kot je Babilon padel iste noči, ko so upadle vode Eufrata, tako porast protiklerikalizma in pojemanje zanimanja za religijo jasno pokazuje, da je uničenje »Babilona velikega« neizbežno.

Izpolnjevanje teh prerokb jasno pokazuje, da živimo v »času konca«. (Danijel 12:4) Da, bližamo se končni fazi »zadnjih dni«, višek le-teh pa bo uničenje satanovega celotnega pokvarjenega sistema stvari. Ta, veselje ljubeči sestav se resnično bliža svojemu koncu. Ampak to nas lahko le ohrabri, kajti s tem se bo utrla pot Božjemu pravičnemu novemu sistemu, ki ga je obljubil. (2. Peter 3:13) Tudi ti boš lahko deležen njegovih velikih blagoslovov, če ne postaviš užitkov na mesto, ki pripada Bogu, zato v teh zadnjih dneh postavi Boga na prvo mesto v svojem življenju.

[Podčrtna opomba]