Približuje se usmrtitev »velike nečistnice«
»Ti bodo sovražili nečistnico in jo naredili pusto in nago ter meso njeno pojedli in njo sežgali v ognju.« (Razod. 17:16)
1., 2. Kaj daje Bog svojim služabnikom in zakaj?
STVARNIK Bog Jehova natančno ve, kaj so bo zgodilo v prihodnosti. On ‚oznanja od začetka konec‘. (Iza. 46:10) Ker je »vseveden«, pozna posameznosti o »koncu« tega sestava stvari v prihajajoči »veliki stiski«. (Job 37:16, EI; Mat. 24:21) Ker je on Bog ljubezni, razodeva tistim, ki mu zvesto služijo, zadosti posameznosti, da so lahko pravilno obveščeni, ohrabreni in zaščiteni. Biblija izjavlja: »Kajti Gospod Jehova ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prerokom.« (Amos 3:7)
2 Zato daje Bog svojim ponižnim služabnikom posebno znanje, ki ga drugi nimajo; kakor je rekel apostol Pavel: »Ki je (te modrosti) ni nihče izmed poglavarjev tega sveta spoznal; ... Nam pa je to Bog razodel po Duhu svojem.« (1. Kor. 2:8—10) Takšno rastoče spoznanje, ki ga daje Jehova, njegove služabnike usposablja — pravzaprav jih je Bog zadolžil — za objavljanje opozorila po vsem svetu, da se ta sestav stvari približuje koncu, skupaj s tolažilno vestjo o novi ureditvi. (Mat. 24:14)
3. Ali bodo Jehovini služabniki vedeli, kdaj se bo dejansko začela »velika stiska«?
3 Ker Jehova svoje zveste služabnike oskrbuje z vse večjim znanjem o koncu tega sestava stvari, mar vključuje to tudi obvestilo, ki jim bo omogočalo spoznati, kdaj se pravzaprav začne »velika stiska«? Da. Imamo kakšen dokaz? Povezan je z Božjo izvršitvijo obsodbe nad tistim, kar označuje Biblija kot »Babilon veliki, mati nečistnic in gnusob zemlje«. (Razod. 17:5) Že sedaj, da, prav sedaj, se dogajajo stvari ki pripravljajo pot takšnemu pogubljenju!
4. Zakaj nam bo v pomoč, če vemo, kaj se je zgodilo starodavnemu Babilonu?
4 Kdo je ta simbolična nečistnica (hotnica), opisana v Svetem pismu? Kako lahko rečemo, da se že dogajajo stvari, ki vodijo v njeno uničenje? Bolj smo lahko s tem seznanjeni, če pogledamo prvotni Babilon, mogočno svetovno silo, ki je vladala pred dva tisoč leti. To, kar se je zgodilo starodavnemu Babilonu, je veliko več kot samo zgodovina. To je presenetljiva preroška vzporednica tega, kar bo skoraj zadelo sodobno »veliko nečistnico«. (Razod. 17:1)
STARODAVNI »BABILON VELIKI«
5. Zakaj se je Nebukadnezarju zdelo, da ima razlog za hvalo?
5 »Ali ni to veliki Babilon, ki sem si ga zazidal za kraljevo prestolnico, v moči svojega bogastva in v slavo svojega veličastva.« (Dan. 4:27, EI) Tako se je hvalil babilonski kralj Nebukadnezar nekaj več kot šest stoletij pred n. št. Nebukadnezar je, izgleda, imel dobre razloge za hvalo, ker je bil Babilon najmogočnejše mesto tedanjega časa, glavno mesto do takrat najmočnejše svetovne sile. Velikansko mesto je izgledalo nepremagljivo, ker je imelo čvrsto dvojno obzidje. Imelo je tudi zagotovljeno vodo — reko Evfrat — ki je tekla skozi mesto. Ob reki, znotraj mesta, so bili visoki zidovi z vrati, ki se jih je dalo zapreti pred vsakim vsiljivcem.
6. Po čem je bil znan Babilon?
6 Čeprav je bil Babilon močna vojaška sila, je bil bolj znan po nečem drugem: bil je središče krive religije tedanjega sveta. Pravijo, da so odkrili v razvalinah mesta ostanke triinpetdesetih templjev. V The World Book Encyclopedia piše: »Babilonci nikoli niso povsem zavrgli prejšnjih bogov, zato je število bogov, ‚ki so jih oboževali, zraslo v tisoče. Imeli so bogove in boginje — varuhe vsakega mesta, kakor tudi bogove, ki so predstavljali sonce, mesec in zvezde, vreme, žetev, reke in dežele. Njegov religiozni vpliv je bil tako močan, da je sčasoma prenesel svoj vpliv tudi na krščanstvo. Kriva verovanja in običaji popotopnega Babilona so se do danes ohranila v skoraj vseh religijah tega sveta. (1. Moj. 11:1—9)
7. a) Kaj je bila usodna napaka Babilona? b) Kaj naj bi mu zato naredil Jehova?
7 Toda Babilon Nebukadnezarjevih dni je imel usodno napako: bil je dolgoletni nepopustljiv sovražnik resničnega Boga Jehove in njegovega ljudstva. Prelil je tudi veliko nedolžne krvi. V Bibliji piše: »Kakor je Babilon povzročil, da so padli prebodeni Izraelovi, tako padejo ob Babilonu prebodeni vse zemlje.« (Jer. 51:49) Zato je Jehova izjavil: »Babilonu, krasoti kraljestev, ponosnemu sijaju Kaldejcev, se zgodi kakor Sodomi in Gomori, ki ju je Bog razdejal. ... Blizu je njegov konec in njegovi dnevi se ne zavlečejo.« To prerokbo je zapisal Izaija okoli leta 732 pred n. št. (Iza. 13:19—22, EI) Približno sto let pozneje je rekel Jeremija: »Zaradi srda Jehovinega ostane brez prebivalcev in bo popolna puščava. Kdorkoli pojde mimo Babilona, se zgraža in žvižga nad njegovimi porazi (kaznijo, NS).« Da, dozdevno nepremagljiv »Babilon veliki« bo »groblja« (kup kamenja, NS), prebivališče šakalov, ... brez prebivalcev«. (Jer. 50:13; 51:37, EI)
8. Kakšne posameznosti so bile razkrite v zvezi s padcem Babilona?
8 Toda kako naj bi padel Babilon? Jehova je Izaiji in Jeremiji razodel o tem nekaj podrobnosti. Izaija je pisal, da je Jehova tisti, ki ‚veli globočini: Posuši se, in reke tvoje posušim‘. (Iza. 44:27) In Izaija nadaljuje: »Tako pravi Jehova maziljencu svojemu, Ciru, ki sem ga prijel za desnico, da porazim pred njim narode, in hočem razpasati ledje kraljem, da odprem duri pred njim in vrata ne ostanejo zaprta.« (Iza. 45:1) Jeremija je napovedal: »Junaki Babilona se nehajo bojevati. ... Njih moč usiha, postali so ženske.« (Jer. 51:30, EI) Babilonska reka, ki ga je ščitila, bi se naj zato ‚posušila‘; in vodja »Cir«, ki ga je Jehova imenoval po imenu veliko prej, preden se je rodil, bi naj bil zmagovalec; vrata ob reki ne ostanejo »zaprta« in babilonski vojščaki se tako niso ‚borili‘.
9. Zakaj je bila Belsazarjeva gostija Jehovi še posebej odvratna?
9 Med 5. in 6. oktobrom leta 539 n. št. so se te prerokbe točno izpolnile. Tiste noči je ošaben babilonski kralj Belsazar priredil pojedino za tisoč svojih uradnikov in drugih oseb. Ta dogodek je spremenil v religiozno praznovanje, tako da je lahko zasmehoval Jehovo in dal je prinesti svete posode iz jeruzalemskega templja, ki ga je oplenil Nebukadnezar leta 607 pr. n. št. Iz teh posod, ki jih je prej uporabljalo Božje ljudstvo v službi Jehovi, so pili Belsazar in drugi, skupaj s kraljevimi ženami in priležnicami in predrzno nazdravljali svojim krivim bogovom. (Dan. 5:1—4)
10. Kaj je bilo napisano na zidu; in kako je reagiral Belsazar?
10 Vendar Jehove niso dolgo zasramovali! Prišel je njegov čas za postopanje! »Ob isti uri so se prikazali prsti človeške roke in so pisali ... na pobeljeni steni kraljeve palače; kralj je opazil dlan roke, ki je pisala.« (Dan. 5:5, EI) Belsazarja je to tako prestrašilo, da so mu »kolena klecala«. (Dan. 5:6, EI) Daniel je kralju neustrašeno razložil od Boga napisane besede. Rekel je: »Seštel je Bog kraljevanje tvoje in mu naredil konec. ... Pretehtan si bil na tehtnici in prelahak si se izkazal ... Razdeljeno bo kraljestvo tvoje in dano Medijcem in Perzijcem.« (Dan. 5:26—28, EI)
11. Kako se je biblijska prerokba v zvezi z Babilonom natančno izpolnila?
11 Mesto Babilon pa je bilo obkoljeno s perzijsko vojsko pod poveljstvom Cira skupaj z medijsko vojsko pod Darijem. Medtem ko so Babilonci razuzdano veseljačili na svoji bogokletni pojedini, sigurni v svoje bogove in vojaško moč, je Cir podvzel sijajno zvijačo. Severno od Babilona so njegovi vojščaki speljali vodo reke Evfrat tako, da reka ni več tekla proti jugu in skozi mesto. Gladina vode v Babilonu in okrog njega je začela upadati. V zelo kratkem času je upadla toliko, da so čete pod vodstvom Cira lahko šle po rečnem koritu od severa na jug in tako prišle v središče Babilona. Presenetljivo je, da so nič hudega sluteči ali pijani Babilonci pustili vrata ob reki, znotraj mesta, odprta. Neustavljive Cirove sile so vdrle v Babilon. »Še to noč je bil umorjen Belsazar, kralj kaldejski.« (Dan. 5:30) »Babilon veliki« je padel — v eni sami noči! Kakšen udarec je to bil ne le za Babilonce, temveč za vse okolne narode! Njegov konec je bil natančno takšen, kot so ga napovedali Jehovini služabniki. Sčasoma je postal Babilon »kup kamenja«, ‚pust‘, »brez prebivalcev«.
POMEN ZA NAŠE DNI
12. Kaj pravi apostol Janez v 17. poglavju Razodetja o »Babilonu velikem«?
12 Kaj pomeni to za naše dni? Veliko. Več kot šest stoletij po padcu Babilona je bil apostol Janez navdihnjen, da napiše knjigo Razodetje (Apokalipso). V njej je govoril o drugem »Babilonu velikem« in ga je opisal kot »mater nečistnic in gnusob zemlje«. (Raz. 17:5) Z njo so, je pisal Janez, »nečistovali zemeljski kralji, in so se z vinom njenega nečistovanja upijanili prebivalci na zemlji«. (Razod. 17:2, EI)
13. a) Zakaj sodobni »Babilon veliki« ne more biti samo neka posvetna sila? b) Iz katerega razloga je nečistnica imenovana »Babilon veliki«?
13 Ker je rečeno, da so kralji z njim v nemoralnem odnosu, je jasno, da ta »Babilon veliki« ne more biti samo neki drugi »kralj«. On predstavlja to, po čemer je bil znan starodavni Babilon — krivo religijo. Zato ima sodobna nečistnica isto ime kot staro mesto. Če gremo po sledi mnogih lažnih naukov in običajev sodobnega religioznega Babilona, pridemo dejansko neposredno do starodavnega religioznega Babilona. Zato današnja nečistnica »Babilon veliki«, predstavlja svetovno kraljestvo krive religije, ki se je skozi stoletja sramotila z nemoralnimi odnosi s svetom, namesto da bi čisto služila Bogu. Nadaljnji ključ za odkrivanje njegove religiozne identitete, je zapisan v Razodetju: »S čarodejstvom tvojim (kriva religija) so bili zapeljani vsi narodi.« (Razod. 18:23)
14. Kakšna podobnost še obstaja med obema Babilonoma?
14 Spomnimo se, da je bil stari Babilon nepopustljiv sovražnik Boga in njegovega ljudstva in da je prelil v svojih osvajanjih veliko krvi. Podobno Biblija govori o sodobnem Babilonu: »In v njem se je našla kri prerokov in svetih in vseh, kateri so bili umorjeni na zemlji.« (Razod. 18:24, EI) Ta nečistnica je bila glavni preganjalec Jehovinega današnjega ljudstva, njegovih Prič. Tudi je odgovorna za kri »vseh, kateri so bili umorjeni na zemlji«, ker podpira vojne med narodi in spodbuja ljudi na vse strani, da se pobijajo.
15. Kdo bo uničil nečistnico; kako dolgo bo to trajalo?
15 Ker so se »grehi njeni nakopičili do neba«, jo bo kaj kmalu doletela Božja obsodba. (Razod. 18:5, 21) V Bibliji piše, da bodo prišle »v enem dnevu šibe njene«, dejansko, »v eni uri«! (Raz. 18:8, 10) To bo podobno tistemu, kar se je zgodilo njenemu dvojniku, staremu Babilonu, ki je padel v eni noči! Kdo bo uničil nečistnico? Jehova bo posvetnim elementom, ki so imeli nemoralne odnose z nečistnico, dovolil, da bodo njeni pogubitelji. »Ti bodo hotnico (nečistnico, NS) sovražili ter jo osamili in slekli; in jedli bodo njeno meso ter njo samo v ognju sežgali.« (Razod. 17:16, EI)
16. Kaj so »vode«, na katerih sedi sodobni Babilon; kako to ustreza dogodku v starem Babilonu?
16 Med starodavnim in sodobnim Babilonom pa je še ena podobnost, gre za način njunega uničenja. Stari Babilon je stal na dobesednih vodah reke Evfrat. Tudi sodobni Babilon »sedi na mnogih vodah«, kot piše v Razodetju 17:1. Kaj so te vode? Božja beseda nam odgovori: »Vode, ki si jih videl, kjer sedi nečistnica, so ljudstva in množice in narodi in jeziki.« (Razod. 17:15) Upoštevajmo, da je sledil propad starega Babilona takoj zatem, ko se je znižala dobesedna vodna gladina reke Evfrat. Ali tudi sedaj podobno odtekajo ali upadajo simbolične vode (ljudje) od sodobnega Babilona? Da, tako je, in to se dogaja prav pred našimi očmi. (Razod. 16:1, 12)
KAKO ODTEKAJO »MNOGE VODE«?
17. Na kakšen način pod nečistnico upadajo simbolične »vode«?
17 Na kakšen način upadajo ali pojemajo simbolične »mnoge vode« pod sodobnim Babilonom? Ker so milijoni ljudi skupaj z desettisoči duhovniki in ostalo osebje prenehali podpirati svoje religije, jo na ta način resno slabijo. Tako je še posebej s krščanstvom, ki nosi večjo krivdo, ker trdi, da služi Bogu in Kristusu. Čeprav v nekaterih religijah omenjajo »oživljanje«, posebno v manj priznanih, je to v mnogih primerih le površno. Z nekaj izjemami je njihova splošna težnja očitna in se lahko vidi iz reportaž v svetovnem tisku, kot na primer:
»Nekaj se dogaja s krščanstvom. Vse kaže, da smo vstopili v dolgo, dolgo noč in da ne bomo prišli iz nje ...
Iz javnih struktur je učinkovit obstoj krščanstva in rimokatoličanstva že izginil. Smo priče smrti družbenega in političnega sestava krščanstva.« (Znani katoliški pisec Malachi Martin v rubriki Previdnost »Sunday Journala«, 17. februar 1980.)
»Pomanjkanje duhovnikov in redovnic na Zahodu se približuje nevarni točki, v eni deželi za drugo.« (Time, 21. avgust 1978.)
»Krščanstvo se hitro umika ... pojavlja pa se praznoveren agnosticizem, zmeda in nevednost. ... Ni pretirano reči, da že domala vsi otroci ne vedo, kaj je pravzaprav krščanstvo.« (Londonski »Times«, 25. september 1978, komentar poročila anglikanske cerkve, Ministrstvo za prosveto.)
18., 19. Naštej še nekaj dokazov za upadanje teh »voda«!
18 Ko je papež Janez Pavel II. maja 1980 obiskal Francijo, je newyorški Times (31. maj) to takole komentiral: »V Franciji naglo upada vpliv cerkve. Nedavna anketa je pokazala, da je samo 15 odstotkov prebivalstva aktivnih katoličanov, čeprav jih je 85 odstotkov krščenih v cerkvi.« V Braziliji je nadškof Luciano Cabral Duarte rekel: »Naši katoličani izgubljajo moč in umirajo zaradi duhovne anemije.« (Veja, 30. januar 1980) V Nigeriji je duhovnik prezbiterijanske cerkve priznal: »Danes izgleda, da je cerkev izgubila svoj občutek identitete kakor tisti, ki trpi zaradi izgube spomina in se sprašuje: ‚Kdo sem?‘ in ‚Zakaj sem tukaj?‘.« (Daily Star, 11. september 1978) V Grčiji je pisalo v časopisu o nekdaj spoštovani grški ortodoksni cerkvi:
»Danes je cerkev — to je duhovništvo, posebno višje duhovništvo — zelo često gnezdo škandalov, izvor neumnosti in nesmisla.
In to v taki meri, da že nekaj časa velika večina grškega naroda ne gleda na celotno duhovništvo kot na spoštovanja vredno duhovno institucijo, temveč jih ima za hujskače in tiste, ki povzročajo spotikanje, za radikalce in izkoriščevalce, ki, namesto da bi ‚čredo vodili‘, jo zabavajo s svojim pripovedovanjem in podpihovanjem.« (»To Vima«, 15. oktober 1978)
19 Glede najvažnejšega središča turške vzhodne ortodoksne cerkve je Time napisal: »Zgodovinsko gledano, središče, ki je bilo nekoč center polovice krščanskega sveta, umira.« Ameriški rabin Alvin Reines pravi o hebrejski religiji: ‚Ameriško židovstvo je v brezupni krizi. Problem je v tem, da ameriški Židje enostavno ne sprejemajo naukov tradicionalnega židovstva.‘ V Angliji so v zadnjih letih zaradi upadanja obiska zaprli toliko cerkva, da jih je komentator imenoval »ogrožena vrsta«. Anketa, izvedena v Nemčiji, je pokazala, da le 17 odstotkov Nemcev pod 35 leti veruje v obstoj Boga. Ko so vprašali Japonce »Ali imate kakšno religijo?«, je 60 odstotkov odgovorilo z »ne«, in le 7 odstotkov ni odgovorilo na vprašanje. Iz dežele v deželo je situacija religije takšna, kakor piše v melbournskem The Age (Avstralija), da vse denominacije »trpijo zaradi upadanja števila vernikov«. Ali so uničevalne sile lahko še daleč, če je tako zelo očitno »upadanje števila vernikov«, oziroma upadanje »mnogih voda«, na katerih sedi nečistnica? Ne.
20. Kakšen je nujni poziv Božje besede pravičnim ljudem?
20 Pojemajoče podpiranje »velike nečistnice« odgovarja opisu biblijske prerokbe o »poslednjih dnevih«, kjer je rečeno, da bodo ljudje »naslade željni, ne pa bogoljubni, ki bodo imeli videz pobožnosti, zatajili pa bodo njeno moč«. (EI) Ista prerokba nato svetuje: »Teh se ogiblji.« (2. Tim. 3:4, 5) Podobna izrazita objava je namenjena vsem pravičnim ljudem, ki so še v sodobnem »Babilonu velikem«: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« (Razod. 18:4)
21. Katero zaključno dejanje bo vzrok Jehovine jeze; in kakšen bo izid?
21 Božja obsodba nad »veliko nečistnico« bo skoraj izvršena. Tako, kakor je bilo s starodavnim Babilonom, bo hiter propad sodobnega Babilona zelo pretresel svet. (Razod. 18:9—19) Njegovo uničenje bo dogodek, ki bo označil začetek »velike stiske«. Zatem se bodo Bogu nasprotni elementi obrnili tudi proti Jehovinim služabnikom in jih skušali uničiti. (Ezek. 38:16) Toda Jehova govori svojim lojalnim služabnikom: »Zakaj kdor se vas dotakne, se dotakne punčice mojega očesa.« (Zah. 2:12, EI) To bo povzročilo takojšnje Božje postopanje. Jehova pravi: »Vzplamti jeza moja v meni. V gorečnosti svojega srda, o ognju svoje togote govorim.« (Ezek. 38:18, 19, EI) Da bi rešil svoje zveste služabnike, bo Bog hitro udaril narode v »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu, s svojo uničujočo močjo. Sovražniki Boga in njegovega ljudstva bodo na ta način iztrebljeni in Zemlja bo očiščena zla. (Razod. 16:14, 16; Preg. 2:22)
22. Kako bodo nagrajeni tisti, ko so lojalni Jehovi?
22 Po Harmagedonu se bo pričela čudovita nova ureditev! Lojalni, ki bodo ‚izšli‘ iz »stiske velike«, bodo bogato blagoslovljeni. »Glej, prebivališče Boga med ljudmi, prebival bo z njimi; in oni bodo njegovo ljudstvo in Bog sam bo med njimi, in obrisal bo vse solze z njih oči in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo.« (Razod. 21:3, 4, EI)
23. a) Zakaj bi morali biti srčni kljub današnjim pogojem? b) K čemu bi morali spodbuditi tiste, ki iščejo resnico?
23 Zato bodite, kateri ljubite pravičnost, pogumni! Vedite, da so dnevi »velike nečistnice« in zatiralskih posvetnih vladarjev tega sestava stvari prešteti in da jih bo Jehova skoraj odstranil. Ker »Bog ne laže«, zaupajte, da bo izpolnil vaše upanje na večno življenje v rajski novi ureditvi, kjer se boste vsak dan »veselili obilnega miru«. (Titu 1:2, EI; Ps. 37:11, EI) Medtem pa se poslužuj Jehovinih priprav, da bi se duhovno okrepil za težke dni, ki so neposredno pred nami. Ko tako delaš, tudi ljubeče skrbi za druge, ki so morda še ‚lačni in žejni pravice.‘ Spodbujaj jih, da si vzamejo k srcu biblijski nasvet: »Iščite Jehovo, dokler ga je mogoče najti, kličite ga, dokler je blizu!« (Mat. 5:6; Iza. 55:6, EI)
[Slika na strani 27]
Ko je gladina reke Evfrata upadla, so sovražniki zlahka vstopili v Babilon in ga premagali.
[Slika na strani 27]
Odtekanje ali upadanje simboličnih voda (ljudi) od Babilona Velikega se dogaja pred njegovim uničenjem.