Ne ‚vračaj se k slabim in bornim stvarem‘

»Toda kako se morete zdaj, ko ste Boga spoznali, ... zopet obračati k slabotnim in bornim začetnim naukom.« (Galatom 4:9, EI)

1., 2. a) Kako je strela delovala na slepega moža? b) Do kakšne še pomembnejše spremembe je prišlo v tvojem življenju? (Dejanja apostolov 26:18)

JUNIJA 1980 so časopisi objavili čudežen dogodek v zvezi z Edwinom Robinsonom, starim 62 let, ki je devet let prej oslepel v avtomobilski nesreči. Časopisi so pisali, da je med nevihto poiskal zavetje pod drevesom. V to drevo je udarila strela in mož se je onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je videl. Predstavljaj si, kako se je počutil po tolikih letih slepote! Gotovo si ni želel vrnitve v temo.

² Če si prava Jehovina priča, si se tudi ti čudežno spremenil. Apostol Peter je pisal, da so ‚izvoljeni‘ kristjani »poklicani iz teme v čudovito svetlobo«. (1. Petrov 1:1; 2:9) Da bi postal Jehovina priča, si morda moral prenehati z nečistimi in obsojanja vrednimi deli, ki so te vezala s temo. (Rimljanom 3:12, 13; Job 24:14—16) Zakaj? Ker si želel živeti v luči resnice in biti priznan od Boga.

3. Kako si spremenil svoje življenjske cilje, ko si postal Jehovina priča? (Efežanom 2:12)

³ Ali si imel, preden si postal pravi kristjan, kakšen pomemben cilj pred seboj? (1. Petrov 4:15, 16) Če bi te kdo vprašal, kaj si pravzaprav želel — boš odgovoril, da zaslužek za življenje, družino, nekaj razvedrila ali da bi se pripravil na »jesen« življenja. Gotovo v vsem tem ni nič narobe. Toda v čem je takšno življenje drugačno od življenja veverice, vrabčka ali neke druge živali, ki se rodi, raste, je, spi, se pari in — umre? (Propovednik 3:1—20; Jakob 4:14; Juda 10) Ko pa si postal pravi kristjan, je tvoje življenje dobilo smisel; osredotočen si na služenje Stvarniku. (Propovednik 12:13)

4. Kako je nate vplivalo spoznanje Biblije? (Psalm 36:9; Pregovori 6:23)

⁴ Razlika med svetlobo, v kateri si sedaj in temo, v kateri si nekdaj bil, se še posebej vidi v zvezi s tvojim znanjem in razumevanjem. Prej nisi vedel, zakaj obstaja zlo, zakaj se stanje okoli nas slabša, kje so mrtvi in kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti. Sedaj te stvari razumeš, ker veš, kaj o tem govori Biblija. Kako resnične so besede apostola Pavla: »(Jehova) je zasvetil v srcih naših, da dodeli svetlo spoznanje slave Božje!« (2. Korinčanom 4:6)

Vsi ne ostanejo v svetlobi

5. Kaj dokazuje, da ne ostanejo vsi v svetlobi?

⁵ Toda niso vsi, ki so bili pravi častilci Jehove, ostali takšni. Tudi mogočno duhovno stvarjenje je krenilo po drugi poti in postalo satan, in Adam in Eva sta zapustila svetlobo. Če so tako storila popolna stvarjenja, ni nič presenetljivega, če se vrnejo v temo nekateri nepopolni ljudje, kakršni smo mi. Izraelci so izšli iz egiptovskega suženjstva, pa so, preden so vstopili v obljubljeno deželo, pričeli godrnjati; govorili so: ‚Spominjamo se rib, ki smo jih jedli v Egiptu brezplačno, in kumar in dinj in pora in česna in čebule.‘ (4. Mojzesova 11:5) Čeprav so bili svobodni in prosvetljeni, so hrepeneli za egiptovsko temo in česnom.

6. Zakaj bi morali biti zaskrbljeni zaradi oseb, ki so se odvrnile od svetlobe?

⁶ Tudi kristjani so v nevarnosti, da se obrnejo od svetlobe. Pavel je opozoril, da se bodo v skupščinah pojavili možje, ki bodo potegnili učence za seboj. (Dejanja apostolov 20:29, 30) To se je dogajalo že tedaj, ko je bil Pavel še na Zemlji. (Filipljanom 3:18; 2. Timoteju 2:16—18) Oglejmo si to točneje: ali poznaš koga, ki se je tako ali drugače odvrnil? Se to lahko zgodi tudi nam?

7. Kakšen nasvet je dal Pavel Galatom v tem pogledu?

⁷ Malo je danes kristjanov, ki bi si hote izbrali temo namesto svetlobe. Kakšne stvari bi lahko navedle brata, ali sestro (torej kogarkoli izmed nas), da se odvrne od svetlobe? Nekoliko nam je to pojasnil apostol Pavel v Galatom 4:9 (EI), kjer je pisal: »Toda kako se morete zdaj, ko ste Boga spoznali, da, še več, ko ste od Boga spoznani, zopet obračati k slabotnim in bornim začetnim naukom, katerim hočete spet iznova služiti (sužnjevati, NS)?«

8. Zakaj je bil potreben takšen nasvet in kako se je nanašal na Zakon?

⁸ Očitno je, da so neki hebrejski kristjani menili, da bi se morali držati Mojzesovega zakona ali vsaj nekaterih njegovih delov. Pavel pa je rekel, da pravi častilci niso več pod Zakonom. (Galatom 5:1—6) Ker se z zakonom ni mogla doseči pravičnost, je bil v nekem pogledu slab, zato ga je zamenjalo »boljše upanje« ali priprava. (Hebrejcem 7:18, 19) Zato se je lahko reklo, da so se tisti, ki so se vrnili k Zakonu, ‚vrnili k stvarem brez moči‘ (slabotnim) in jim ‚znova sužnjevali‘.

9., 10. Zakaj se je lahko opozorilo pred vračanjem ‚k bornim začetnim naukom‘ tikalo a) grških naukov in b) Mojzesovega zakona?

⁹ Primerno je bilo tudi opozorilo, naj se ne vračajo »k bornim začetnim naukom«. Tukaj uporabljeni grški izraz je posredoval misel o črkah abecede, postavljenih v vrstni red, kar ponazarja abecedo stvari. Gotovo so bili poganski nauki, ki so tedaj prevladovali »borni začetni nauki«. Čeprav so bili Grki ponosni na svoje filozofije, so le-te temeljile na človeških zamislih, napačnih predstavah in bajkah. Toda tudi vračanje k Mojzesovemu zakonu je predstavljalo ‚vračanje k slabotnim in bornim začetnim naukom‘ ali stvarem.

¹⁰ Čeprav je Zakon dal Bog, so mnoge stvari Zakona zadevale človeška področja, kot je bil shodni šotor in z njim povezani »ukazi za telo« (EI). Krščansko oboževanje pa je osredotočeno na duhovne stvari, ki so bile ponazorjene s temi fizičnimi ‚podobami‘. (Hebrejcem 9:6—10, 23) Zakaj bi se tedaj kristjani vračali k tem začetnim in osnovnim stvarem? Če si se učil matematike in postal strokovnjak v algebri ali računih — se boš vrnil na stopnjo, ko si štel na prste na rokah in nogah? (Primerjaj 2. Petrov 2:20—22.)

Današnje slabe in borne stvari

11. Glede katere nevarnosti se lahko danes uporabi opozorilo iz Galatom 4:9?

¹¹ Verjetno bo malokdo med nami v nevarnosti, da se ‚vrne k bornim naukom‘ grške filozofije ali Zakona. Vseeno pa ta nasvet, ki je zato zapisan v Biblijo, koristi tudi nam. Obstaja na primer, možnost, da se vrnemo k temu, kar je v 1. Janezovem 2:16 označeno kot »poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh«.

12. Prikaži, kako lahko nekateri kristjani podležejo nevarnosti, omenjeni v 1. Janezovem 2:16?

¹² Nekateri mislijo, da je »bahavo razkazovanje sredstev za življenje« (NS) tudi bahanje z obleko, na kateri je vtisnjeno ime kreatorja ali pretirano kitenje, na primer nošenje štirih ali petih prstanov hkrati. (Jakob 2:2, 3) Tudi to morda spada zraven, ker se v Bibliji svetuje, naj se ne daje prevelike pozornosti okraskom, kot je ‚zlat nakit‘. Toda bahavo se lahko »razkazuje sredstva za življenje« tudi drugače. Tako morda kristjan zavida nevernim ljudem njihov življenjski stil, ker pač žive za materialne stvari. V nekaterih deželah si ljudje priskrbe in se potem bahajo s stvarmi, kot je barvni televizor, mali avtomobil in podobno, ki veljajo v njihovem kraju za razkošje. Drugod zopet se ljudje ponašajo in hočejo na druge narediti poseben vtis z novimi video napravami ali razkošnim avtomobilom. Ali bo kristjan, ki je »zapustil vse« in šel za Kristusom, želel, da se postavlja s takšnimi stvarmi? Lahko se vprašamo: Ali mi sedaj materialne stvari jemljejo več mojega časa in misli kot takrat, ko sem ‘slišal besedo in jo z veseljem sprejel‘ ter dovolil, da vpliva na moje življenje? (Matevž 19:16—27; 13:20—22)

13. a) Kako bi se lahko Pavlov nasvet uporabil tudi v stanovanjskih zadevah? b) O čem mora razmisliti kristjan, preden se seli v večjo hišo? (Beri Lukež 12:16—21.)

¹³ Kristjan se tudi lahko obrne k bornim osnovnim stvarem v pogledu stanovanja. V nekaterih področjih so privatne hiše zelo drage. Mnogi posvetni ljudje si torej kupijo hišo samo zato, da bi si povečali ugled, čeprav bi to pomenilo zanje veliko finančno breme. Ljudje, ki gledajo le na gmotne koristi, se selijo iz ene hiše v drugo, vsaka pa mora biti večja, čeprav družina ne raste. (Glej Lukež 17:28.) Ko torej kristjan razmišlja o nakupu hiše ali o selitvi v večjo hišo, bi moral premisliti, zakaj si to pravzaprav želi. In kako bo to vplivalo na njegovo duhovnost, da se ne bi zaradi nepravilnih želj »vrnil k osnovnim stvarem«. Vsekakor bi se morali upreti vsakršni težnji, da bi z razkošnimi ‚sredstvi za življenje‘ naredili vtis na druge. (2. Janezov 2:16) Ne sodimo drugih v teh stvareh, temveč se vsak zase potrudimo, da damo vedno Božjo službo na prvo mesto v svojem življenju. Kako srečni smo, če lahko vidimo, da mnogi zreli kristjani, ki jim situacija dovoljuje, zmanjšajo delovni čas, da bi imeli čas za polnočasno pionirsko službo, kar vsekakor ni slaba ali borna stvar! (Matevž 6:31—34; 7:1—3; 9:36—38)

14. Kako se lahko nekdo ‚vrne‘, če gre za ugled?

¹⁴ Tudi ugled ali pomembnost je stvar, h kateri se lahko v tej ureditvi obrne kristjan. Seveda je prav, če si želimo, da drugi dobro mislijo o nas kot kristjanih; krščanski starešine celo morajo ‚imeti dobro pričevanje od teh, ki so zunaj‘. (1. Timoteju 3:7) Vseeno pa se nam v Božji besedi svetuje naj ‚ne mislimo o sebi več, kot je nujno‘. (Rimljanom 12:3) Posvetno poudarjanje, da nekdo nekaj je, lahko naredi, da je težko težiti za krščansko skromnostjo in dobrim glasom pri Bogu.

15. Kdaj je lahko to problem za mlade in za starejše?

¹⁵ Mladi ljudje se s tem često srečujejo, ker jih učitelji in učenci spodbujajo, naj se izkažejo v športu, šolskih društvih ali krožkih. Morda se na njih tudi pritiska, da naj gredo v višje šole, da bi dobili boljše delo. Tudi nekateri starši pritiskajo na svoje otroke, ker želijo, da so ugledni s pomočjo uspeha svojih otrok. Morda si slišal kdaj kakšne starše govoriti: ‚Nočem, da bi bil moj sin vse življenje navaden delavec.‘ (Primerjaj Marko 6:3.)

16. Zakaj je lahko ugled nevarnost za kristjana? Ponazori to.

¹⁶ Mnogi ljudje pridejo v skušnjavo, da želijo biti pomembnejši na svojem delovnem mestu. Če bi takšen razmislil o razlogu, tedaj bi lahko videl, da želi biti preddelavec predvsem zaradi prestiža. Bi se lahko zgodilo, da bi kristjani, ki so finančno preskrbljeni in bi lahko skrajšali delovni čas (ali šli v pokoj) in bili pionirji, prišli v skušnjavo, da še naprej delajo zato, ker so ugledni ali vplivni v podjetju? Kako izreden zgled nam je Pavel! Bil je na visokem položaju in vpliven v židovski ureditvi, bil je tudi finančno preskrbljen. Ampak vse je zapustil, da bi ‚dobil Kristusa in bil skupaj z njim‘. Vedel je, da bo le tako priznan, želel pa je biti za vedno priznan, zato se Pavel nikoli ni vrnil k slabim, osnovnim stvarem. (Filipljanom 3:4—11)

17. Kakšno nevarnost glede »vračanja« predstavlja zabava?

¹⁷ Le redki bodo rekli, da današnje zabave niso ‚slabe in bedne‘. Zato je treba izbirati. Celo pri razvedrilu, ki ne krši neposredno Božjih načel, je treba biti oprezen zaradi časa in sredstev, ki se potroše. Mnoge igre, elektronske in druge, lahko zahtevajo veliko časa in velike zneske denarja. Izračunajte zase in za družino, koliko časa in denarja potrošite povprečno tedensko ali mesečno za zabavo. Prištej še čas, prebit pred televizorjem. Ta problem je vse večji, ker programi nudijo vedno več serijskih oddaj — celo dokumentarnih in zgodovinskih in odločilnih športnih tekem — tako, da se gledalec vedno znova vrača h gledanju. Jasno je, da morajo kristjani voditi račun o tem, kako koristijo svoj omejeni čas in sredstva, da se ne bi vrnili k slabim in bednim stvarem. (Efežanom 2:2, 3)

18. Po kakšni izvrstni poti hodi večina kristjanov?

¹⁸ Seveda ne smemo misliti, da se večina Božjega naroda vrača k takšnim stvarem. Ne, tisoče, stotisoče, da, milijoni predanih prič Jehove se trdno drže pravega čaščenja in večina dela to že leta. Verjetno poznaš mnoge kristjane, za katere veljajo Pavlove besede: »Zahvaljujemo Boga vedno za vas vse, ko vas omenjamo v molitvah svojih. ... In vi ste postali posnemalci ... Gospodovi, sprejemši besedo v mnogi stiski z veseljem svetega Duha, tako da ste postali zgled vsem ki verujejo.« (1. Tesaloničanom 1:2, 6, 7) Vsakdo od nas bi moral biti takšen in odločen, da se ‚ne vrača k slabim in bornim osnovnim stvarem‘. Tudi nimamo prav nobenega vzroka, da bi se vračali k njim.

Išči duhovno bogastvo

19., 20. Katere močne in bogate stvari ti je razodelo pravo krščanstvo?

¹⁹ Pravo krščanstvo nam zagotavlja veliko bogatih stvari. Ali bomo dobili te velike blagoslove, je odvisno od tega ali imamo spoznanje Svetega pisma. Celo posvetni učenjaki trdijo, da je Biblija literarno delo najvišje ravni. Vendar mi vemo, da je Biblija še več kot to, da je ‚Božja beseda, ki deluje v verujočih‘. (1. Tesaloničanom 2:13) Da, vemo, da ima moč, ki spremeni življenje, da nudi utemeljeno upanje in nam pove tudi, kaj prinaša prihodnost. Če jo beremo, sprejemamo vesti od Stvarnika in izvemo lahko, kaj je delal in govoril njegov Sin. (Janez 21:24, 25)

²⁰ Od Božjega ljudstva si izvedel marsikaj iz Biblije o Jehovi in lahko se strinjaš s temle: »O globočina bogastva in modrosti in vednosti Božje! Kako nedoumljive so sodbe njegove in neizsledna njegova pota!« (Rimljanom 11:33, EI) Razen znanja imaš tudi »vzor zdravih besed«. (2. Timoteju 1:13) Mnogi ljudje že leta berejo Biblijo, pa ne razumejo, kaj v njej piše. Toda ti razumeš v osnovi, kakšen pomen ima. O njej lahko govoriš z razumevanjem in s prepričanjem, česar ne morejo niti teologi. (Dejanja apostolov 4:13)

21., 22. Katere druge bogate stvari si prejel, ker si Jehovina priča?

²¹ Imaš tudi najboljšo družbo. Da, tvoji bratje in sestre so nepopolni in včasih lahko povzroče razdraženost. Toda v celoti je pravi blagoslov, biti med narodom, ki ljubi Boga in se trudi, živeti po biblijskih načelih ter poskuša ‚delati dobro vsem, najbolj pa tistim, s katerimi so si domači po veri‘, sem pa spadaš tudi ti. (Galatom 6:10) Pred nedavnim je pediater iz bolnišnice Mt. Sinai v New Yorku povedal kaj je doživel. Rekel je oznanjevalcu Jehovinih prič, ki je bil tam na obisku: »Karkoli delate, delajte še naprej. Vi ‚delate‘ čudovite ljudi. Vsi mi, ki imamo stike z vami, opažamo, kako drugačni ste od ostalih, kako umirjeni in prijazni. Zato, karkoli delate, delajte še naprej, prosim vas.« Takšna je tudi tvoja družba.

²² Naslednje bogastvo, ki se ga lahko veseliš, je tvoje, na Bibliji temelječe upanje, pa naj gre za nesmrtnost v nebesih ali večno življenje na rajski Zemlji. Kdo, ki je pri pameti, bi se tega odrekel? In končno, ne prezri dela, ki ti ga je dal Jehova, da ga sedaj opravljaš in za katero te je dobro opremil. (2. Korinčanom 10:4; Filipljanom 4:13) Pridobivanje učencev zahteva trud, toda po tem si zelo zadovoljen in vesel, ker s tem pomagaš drugim na pot življenja. To delo ti lahko napolni srce in misli.

23. Kaj moramo biti odločni glede Galatom 4:9?

²³ Popolnoma je torej jasno, da nas pravo krščanstvo oskrbuje z mnogimi močnimi in bogatimi stvarmi. Razmislimo o tem in cenimo — kar imamo in bodimo odločni, da se nikoli ‚ne vrnemo k slabim in bornim stvarem, da jim znova ne sužnjujemo‘.

Se spomniš?

◻ V kakšni nevarnosti so bili Galati, da se ‚vrnejo k slabim in bornim osnovnim stvarem‘?

◻ Kako te krščanstvo oskrbuje s krepkimi in bogatimi stvarmi?

[Slika na strani 29]

Koliko časa in denarja porabiš za razvedrilo?