Jehovine etične norme nam lahko pomagajo
»Da naj ti po srcu tvojem in izpolni naj vse namere tvoje.« (Psalm 20:4)
1. Kakšne vrste merila ali norme so običajni? (Mojzesova 25:15)
ANGLEŠKI kralj Henrik III. je leta 1266 odločil, da mora en peni tehtati 32 žitnih zrn. Uvedel je enotno mero ali težo. Vse številne stvari okoli nas so podobno podrejene splošno veljavnim merilom. Obrnemo gumb na radioaparatu ali televizorju, da izberemo kanal na določeni frekvenci. Drugačni standardi pokazujejo spretnosti; tako se spretnost branja nekega učenca lahko meri po splošno obveznem testu.
2. Kakšna drugačna merila so še redka in zakaj?
2 Veliko večje važnosti pa so pravila ali merila glede moralnih vrednot in obnašanja. Brez teh so tudi prej omenjena merila nesmiselna. Svet za višjo izobrazbo je na primer ugotovil, da jih je od 25000 študentov domala polovico reklo, da si njihovi tovariši niso zaslužili diplome z učenjem, temveč na nepošten način. Kakšni pa so ljudje v javnih službah? Se lahko danes mladi ljudje naučijo moralnih meril ali vrednot od večine voditeljev? Zgodovinarka Barbara Tuchman je takole rekla: »Ljudje se odrekajo moralnemu vodstvu in na splošno so nenaklonjeni državnim normam.«
3. Zakaj smemo pričakovati, da Jehova ima moralna merila?
3 Kako pa je z Bogom Jehovo? On ima standarde ali norme, tako kot lahko oče postavi vrednosti in zahteve glede obnašanja v družini in glede, ravnanja z drugimi. Jehova, vesoljni sodnik, zakonodajalec in kralj, je dal z Biblijo zakone, pravila ali jasna načela, ki pokazujejo njegova moralna merila in kaj pričakuje od ljudi — torej, smernice za naše življenje. (Psalm 25:4, 5; 86:10, 11; Izaija 33:22)
4. Zakaj bi nas morali zanimati razlogi, zakaj je treba sprejeti Božja merila?
4 Kdo med nami bi lahko utajil vrednost Jehovinih meril? Kljub temu pa smo morda vznemirjeni zaradi njih, če pravijo drugače kot to mi želimo. Morda zmanjšujemo vrednost njegovih meril ali iščemo izjeme, meneč, da je naša situacija izredna ali pa zahtevamo, da se pravila ‚krojijo‘ kot nam ustreza. Zato preglejmo nekaj razlogov, zakaj bi morali sprejeti Božja moralna merila in kako nam lahko le-ta koristijo.
Božja merila v primerjavi s človeškimi
5., 6. Kaj lahko izvemo iz tistega, kar je Jehova naredil v prvih šestih dnevih ustvarjanja?
5 Po šestih ustvarjalnih dneh je Bog rekel, da je njegovo delo ‚zelo dobro‘. (1. Mojzesova 1:31) Vse je ustvaril v pravilnem redu in vse je bilo brez hibe. Rastline in živali so izpolnjevale svojo vlogo, razmnoževale so se po svojih vrstah in niso se razvijale v nove vrste. (1. Mojzesova 1:25) Vprašaj se — s kom se je Jehova posvetoval glede navodil pri ustvarjalnem delu? Očitno je sam bil dovolj pameten, da vse to stori. In ne le, da naredi, temveč je vse naredil tako, da je s tem postavil fizikalne zakone. (Izaija 40:12—14) Zahvaljujoč Božjim merilom lahko razvrstimo in spoznamo vrste rastlin, rib, ptic in kopenskih živali.
6 Jehova je nekoč postavil nekaj vprašanj, ki nam lahko pomagajo, ko primerjamo njegovo znanje, sposobnosti in merila s človeškimi. Bog je vprašal Joba: »Kje si bil, ko sem postavljal temelje zemlji? Povej, če imaš kaj razuma!« Znanstveniki lahko samo ugibajo koliko je staro vesolje. Očitno še ni bilo tu ljudi, da bi vedeli, kdaj in kako je Bog ustvaril Zemljo. Bog poizveduje: »Ali si kdaj, odkar živiš, ukazal jutru se svitati, si li odkazal jutranji zarji mesto njeno?« Fiziki preučujejo vrtenje Zemlje in poskušajo posnemati spajanje, s katerim sonce proizvaja energijo, ki ohranja življenje. Mučijo se z zapletenimi formulami, da bi pojasnili naravo nečesa tako običajnega kot je svetloba. Kakšni so njihovi dosežki v primerjavi z Božjimi? Jehova je nadaljeval: ‚Ali poznaš nebeške zakone? Lahko s svojim glasom dosežeš oblake, da bi te pokrili z množino vode? Lahko povzročiš bliskanje?‘ Job je končno priznal: »Glej, premajhen sem, kaj naj odgovorim? Spoznavam, da moreš vse in da ni mogoče zabraniti nobene namere tvoje.« Misliš tudi ti tako? (Job 38:4, 12, 33—35; 40:4; 42:2)
7., 8. Kako ti s svojimi telesnimi sposobnostmi pričaš o Božjih dosežkih?
7 Božje najvišje stvarstvo na Zemlji je bil človek. Najboljša moderna kamera je le manjvredna imitacija višjega vzorca, tvojega očesa. Tvoj sistem presnavljanja in presnavljanje prekaša vse, kar so kdajkoli proizvedli kemijski inženirji in biologi. Mi se sicer vidimo, da smo različni, toda naša čudovita telesa so stalno enaka. Če mora kirurg odstraniti slepič — ali ga mora skrbeti, da ne bi v tvojem trebuhu slučajno naletel na mandlje ali možgane? Ne, zakoni (v Božjem stvarstvu) omogočajo kirurgu, da lahko preuči ustroj človeškega telesa in se pripravi za potrebno operacijo.
8 V lobanji in ne v trebuhu imaš računalnik, ki je veliko višji in bolj vsestranski od najsodobnejšega elektronskega računalnika. Možgani ti omogočajo, da občuduješ in se veseliš Božjega stvarstva. Božje stvarstvo pa so vse milijarde sonc v milijonih galaksij vesolja. Bog je postavil zakone za urejeno in natančno gibanje nebeških teles, tako da lahko po njih merimo in računamo čas, dni in noči, letne čase in leta. (1. Mojzesova 1:14; Psalm 8:3, 4)
9. Kaj lahko sklepamo, če primerjamo Božja dela in merila s človeškimi?
9 Primerjaj Božje delo s tistim, kar so naredili ljudje. Kljub temu, da so vlade uzakonile pravila vseh vrst, pa so ljudje onesnažili vodo in zrak, iztrebili mnogo živalskih vrst in razdelili ljudi v političnem, verskem in rasnem pogledu. Človeštvo je zato upravičeno v skrbeh ali bodo vojne, onesnaženje ali lakota iztrebili človeštvo. Jasno je, da Bog ni pretiraval, ko je rekel za človeka: »Kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.« (Izaija 55:9) Mar torej ni prav, da se namesto, da bi se prilagodili človeškim glediščem glede meril, pozanimamo za Jehovina navodila ali merila? (Pregovori 16:25; Izaija 30:21)
10. Nam materialno stvarstvo pokaže, da naj poslušamo Božja moralna merila?
10 Materialno stvarstvo potrjuje, da je Bog popoln in da je »njegovo delo popolno«. V 5. Mojzesovi knjigi 32:4 pa so naštete še Jehovine moralne lastnosti. Če upoštevamo njegove dosežke in merila v fizičnem področju — od zvezd do atomskih celic in od mikroorganizmov do človeškega telesa — ali bi mu tedaj ne smeli zaupati glede moralnih meril? Dejstvo je, da nam je dal izredna moralna merila, po katerih lahko urejamo svoje odnose z njim in s svojimi bližnjimi. (Miha 6:6—8)
11. Na katerih področjih ti lahko Božja merila koristijo?
11 Jehova svojih nasvetov ni namenil samo ozkemu področju življenja, kot na primer glede določenih naukov ali ceremonij. Njegova moralna merila zajemajo vsa življenjska področja, kot družinske zadeve, poslovno ravnanje, gledišče in obnašanje do oseb nasprotnega spola, stališče do krščanskih bratov in sodelovanje v čaščenju. (Izaija 48:17; Jakob 1:25) V Izaiji 55:11 je rekel Jehova, da bo ‚beseda, ki izide iz njegovih ust, uspešna‘. Zato je več kot gotovo, da bomo tudi mi bolj uspešni, naredili več dobrega in našli več sreče, če se iskreno trudimo živeti po njegovih merilih.
Pomoč Božjih varnih in zanesljivih smernic
12., 13. Kako nedavna zdravstvena odkritja pričajo o zvezi Božjih meril in spolno nemoralo?
12 Božja merila nam lahko pomagajo na mnogo načinov in neposredno. New York Times Magazine (6. februarja 1983) je poročal o novi bolezni, ki jo medicinski raziskovalci imenujejo ‚največjo virusno epidemijo tega stoletja‘. V angleščini jo imenujejo Acquired Immune Deficiency Syndrome (skrajšano SIDA). Ta bolezen zlomi odpornosti človekovega organizma do kužnih bolezni, obolelega pa napade redka oblika raka (Kaposijev sarkom), pljučnica in druge nenavadne bolezni. Kakšna je smrtnost pri SIDA bolezni? V dveh letih se je izkazalo, da je stopnja umrljivosti več kot 65 odstotkov.
13 Znanstveniki menijo, da se širi SIDA z izločki telesa (posebej še s spermo) in s krvjo. Doslej se je večina homoseksualcev okužila s to boleznijo s ‚svobodno‘ nemoralo, čeprav se širi tudi med partnerji nasprotnega spola. Neki lahkoživec je priznal: »Tako je, kot med vojno. Ne vemo, kdaj bo padla bomba. Lani je umrlo 18 mojih prijateljev, polovica zaradi SIDA. Drugih dvanajst pa je resno bolnih. V članku piše: »Medtem ko ginejo, prično mnogi bolniki, okuženi s SIDA, razmišljati o svojem življenju, in zdi se jim, da so kaznovani za svoje lahkomiselno in hedonistično (čutno nasladno) življenje.« Brez dvoma Božja moralna merila, ki so omenjena v 1. Korinčanom 6:9, 10, pomagajo. Ščitijo nas!
14. Na kakšne načine še problem s SIDA boleznijo poudarja Božja merila? (5. Mojzesova 12:23—25)
14 Tu pa je še nekaj. S SIDA so okuženi mnogi ljudje s Karibov. Dr Sheldon Landesman je pojasnil zakaj: »Vemo, da se naši pacienti često ukvarjajo z woodoo (čarovništvom) in špiritizmom.« Očitno se SIDA prenaša pri njihovih obredih. Ta bolezen je povezana tudi s transfuzijo krvi in proizvodi iz krvi. »SIDA je postala drugi vzrok smrti — takoj za krvavenjem, ki se ga ne da ustaviti — pri hemofilikih in v zadnjem času so za njo zboleli mnogi bolniki, ki so po operaciji dobili transfuzijo krvi. To je povzročilo preplah med nekaterimi opazovalci glede nabave krvi od ljudi.« Razvojna doba bolezni je, kot izgleda, dolga od šest mesecev do dveh let. Ko torej kdo izve, da ima SIDA, »je morda nevede okužil že stotine drugih — s spolnim stikom, krvodajalstvom ali po neki drugi, še neznani poti«. Božja merila v zvezi s spolno moralo, ogibanjem špiritizma in ‚zdrževanjem od krvi‘ nam pomagajo, da se obranimo te ali kakšne druge bolezni. (5. Mojzesova 18:10—12; Pregovori 5:18—23; Dejanja apostolov 15:29; 21:25)
15. Kako so se Jehovina merila o alkoholu pokazala kot koristna?
15 Kot naslednji dokaz, da so Jehovina merila koristna, navajamo, da obsoja pijanstvo. Bog celo ne odobrava, da se kdo ‚vdaja mnogemu vinu‘. (1. Timoteju 3:3, 8; Rimljanom 13:13) Mnogi ki ne poslušajo tega Božjega merila, trpijo zaradi bolezni, ki jih je povzročilo ali poslabšalo pretirano pitje. Nekateri kristjani, ki se ne menijo za Pavlov nasvet, da bi pili samo »malo vina,« segajo po močnih pijačah, da bi jim to ‚pomagalo, da se sproste‘. (1. Timoteju 5:23) Postopoma preveliko pitje (s fizičnega, čustvenega in moralnega vidika) preide v alkoholizem.To pa povzroči mnogo problemov; izgubi se spoštovanje, nastanejo napetosti v družini (če družina celo ne razpade), troši se denar in izgubi delo. Ali niso Božja merila o uporabi alkohola zaščita na tem področju?
16. Kako pomagajo Božja merila Jehovinim pričam na gospodarskem področju?
16 Tudi v gospodarskih zadevah so se Božja merila pokazala praktična. Bog spodbuja kristjane, naj bodo pošteni in marljivi delavci. (Efežanom 4:28; Kološanom 3:23; primerjaj Lukež 16:10—12.) Poročila z vsega sveta pokazujejo, da so mnoge Jehovine priče obdržale delo, medtem ko so bili drugi odpuščeni, ali pa so napredovale zaradi poštenosti in marljivosti. Poznaš kakšen primer na tem področju? Seveda, če je nekdo zaposlen, mu v težkih časih ne bo tako težko. Če se nekdo odpove nebiblijskih navad in nagnjenj, mu bo to gotovo koristilo v finančnem pogledu. Obširnejša pojasnila o tem boš našel v poglavju »Kako si pomagaš v denarni zadregi« v knjigi »Kje najti srečo?«a. Nedvomno se spomniš še kakšnih primerov, ki pokažejo, kako praktična so Božja merila na področju gospodarstva.
17. Kakšno je Božje navodilo glede izključenih in zakaj je to modro?
17 Modra in koristna pa so Jehovina merila tudi v pogledu krščanske skupščine. Na primer: Bog določa, da se kristjan, ki greši in se ne kesa, izključi iz skupščine. Drugi se ‚ne družijo s tistim, ki se imenuje brat, pa je nečistnik, lakomnež, malikovalec, pijanec ali tat; s takim celo ne jedo skupaj‘. Morda izgleda to po merilih nekaterih ljudi neprijazno, toda Bog bolje ve. S temi merili se zvesto ščiti čistost skupščine, ker »malo kvasu skisa vse testo«. (1. Korinčanom 5:11, 6) Komentar dr. A. L. MacGinisa, pisca knjige The Friendship Factor (Dejavnik prijateljstva), pokaže, da je pametno, kar govori Bog o skupni jedi z izključenimi:
»Eden najboljših načinov za poglobitev prijateljstva je, da skupaj jedo. Deljenje kruha z drugimi je že skoraj nekaj svetega. Si kdaj opazil, kako težko je, na primer, obedovati s sovražnikom in ostati z njim v sovražnem odnosu?«
18. Kako nam lahko Božja merila koristijo glede odpadnikov?
18 Če se držimo Božjih meril, nas bo to obvarovalo tudi pred širjenjem lažnih naukov in gledišč. Himenej in Filet sta se v prvem stoletju obrnila k odpadništvu in sta poskušala še drugim spodkopavati vero. Božje merilo se je glasilo: ‚Izogibajte se praznega govorjenja, ki žali svete stvari.‘ (2. Timoteju 2:16—19) Kristjane, ki se drže tega merila, ne bo zanimalo, kaj govore odpadniki, tudi ne bodo sprejemali kakršnihkoli škodljivih (izmaličenih) pisem, ki jih morda taki širijo ‚zaradi nepoštenega dobička‘. Zakaj bi s kupovanjem njihove literature podpirali njihovo zlobnost? (Titu 1:11) Kot zvesti kristjani se bomo držali Božjih meril, in hranili svoj razum samo z resničnim in pravičnim; cenili bomo in se zvesto držali kanala, po katerem smo spoznali biblijsko resnico. (Primerjaj 1. Timoteju 4:16.)
19. Na katerih drugih področjih še pomenijo Jehovina merila pomoč?
19 Božja merila pomagajo Jehovinim pričam še drugače. Zakonce spodbujajo k ljubezni, spoštovanju in enotnosti v času, ko moralna popustljivost in težnja po svobodi vodijo do visokih številk razvez. Jehovina merila pomagajo krščanskim otrokom, da se dajo voditi staršem, in da niso tako uporni, kakor je primer pri mnogih njihovih sošolcih. Namesto da bi bili nezadovoljni z vodstvom staršev in namesto, da bi zgodaj odšli od doma, se mladi, ki cenijo Božja merila, vesele koristi, ki jo imajo od biblijskih nasvetov, kajti takšne nasvete jim nudijo krščanski starši. (Kološanom 3:18—21)
Poslušno sprejeti Jehovina merila
20.–22. Na kaj ne smeš pozabili kar se tiče Božjih meril?
20 Lahko bi pregledali še številne druge načine, kjer nam pomagajo Božja merila. Morda se spomniš kakšnega posebnega primera, ko so pomagala tebi osebno. Odlično! To so dobre in izgrajujoče stvari, in prav bi bilo, da se o njih pogovarjaš z drugimi kristjani.
21 Ne smemo pozabiti, da se človeka zlahka odtegne od Božjih meril. Ampak spomni se, da je rekel Jehova Izraelcem na gori Sinaj: »Če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi.« Navdušeno so odgovorili: »Storiti hočemo vse, kar je govoril Jehova.« Vseeno pa je bila smer, v katero so krenili z leti — čisto nasprotna! (2. Mojzesova 19:5, 8; 4. Mojzesova 14:1—4, 10)
22 Zato sprejmimo Jehovina merila in se jih držimo! Modri in srečni bomo, če se trdno držimo edinstvenih meril, ki nam jih nudi Jehova, da bi nam pomagal v življenju. (Psalm 19:7—11)
[Podčrtna opomba]
a Izdala Krščanska verska skupnost Jehovinih prič v SFRJ.
Se spomniš?
◻ Kaj dokazuje materialno stvarstvo o Jehovi kot izvoru meril?
◻ Zakaj bi morali paziti na Jehovina moralna merila?
◻ Kakšne primere bi lahko navedel v dokaz, da ti Jehovina merila lahko pomagajo?
◻ Kaj misliš o držanju Božjih meril?
[Okvir na strani 23]
SIDA — epidemija 1980-tih let
»UMRLO je skoraj 75 odstotkov ljudi, ki so prvi dobili to bolezen«, ki se v angleščini imenuje Acquired Immune Deficiency Syndrome ali SIDA (Science, marec 1983).
Neki zdravnik je rekel: »To je kakor stroj. Ko začne delati, veš, da ne bo prenehal. In opazuješ lahko, kako odpoveduje sistem odpornosti. Pravkar končuješ z eno infekcijo, že se pojavi druga. Bolnik bo dobil pljučnico, zatem herpes, nato gobavost možgan, zatem virus, ki napade debelo črevo.« Eden njegovih bolnikov je bil polprofesionalni boksar in teniški igralec, dvigoval je pa tudi uteži. Ta moški »je imel stalno prijateljico in samo enkrat je imel homoseksualni odnos, šest mesecev preden je zbolel«. Kaj se je z njim zgodilo? »Mož je umrl šest tednov po ugotovitvi bolezni zaradi perforiranega črevesa, star 30 let.«
Kaj delajo, da bi dobili odgovore na vprašanja, kdo, kaj, kdaj in kje, ki se pojavljajo v zvezi z boleznijo SIDA? CDC — Centers for Disease Control (Center za kontrolo bolezni) je v Atlanti (Georgia, ZDA). 13. februarja 1983 je pisalo v vodilnih časopisih Atlante: »CDC še nikoli ni zaposlil več delavcev — kakšnih 100 — in za tako dolgo v zvezi zdravstvenega problema. To delo zahteva od te skupine enega najbolj vztrajnih in najintenzivnejših medicinskih raziskovalnih naporov v zgodovini. ... Želijo najti virus — čeprav celo to ni povsem gotovo — poskušajo znanstveniki tega Centra za kontrolo bolezni vzgojiti klico pri živalih ali v epruvetah.« Ker pa je razvojna doba bolezni SIDA dolga od šestih mesecev do dveh let, verjetno poskusi, ki jih delajo sedaj, ne bodo ničesar pokazali pred letom 1985. Doslej mislijo virologi in mikro-biologi iz tega Centra, »da so bliže odkritju povzročitelja (SIDA) kot so bili pred letom dni, ko so pričeli z raziskavami«.
Januarja je Center za kontrolo bolezni imel posvetovanje o tej bolezni. Kot je poročal Journal of the American Medical Association, je dr. D. Armstrong iz Centra za rakasta obolenja Sloan-Kettering, rekel na tem posvetovanju: »Sploh ne dvomim v to, da se SIDA prenaša s spolnostjo in krvnimi proizvodi.« V Science 83 pa je bilo zapisano splošno mnenje: »Znanstveniki menijo, da se prenaša z ‚intimnimi stiki‘ — skupno uporabo brizg za mamila, ali s spolnim odnosom. To pa pokazuje, da se prenaša s krvnim obtokom. Zaradi tega pa so v skrbeh zaradi milijonov ljudi, ki dajejo ali prejemajo kri.«
Za sedaj ne poznajo preiskave, ki bi odkrila osebe s SIDA, zato ustanove za zbiranje krvi ne morejo ugotoviti, kateri krvodajalci imajo to bolezen. Predlagali so, da se ne jemlje krvi od darovalcev iz skupin z visokim tveganjem, še posebej ne od homoseksualcev. Toda ti »lahkoživci« so se pritožili, da se jih zapostavlja in omejuje njihove pravice. (Kdo pa vodi račun o pravicah oseb, katerim se daje takšna kri?) Razen tega je predstavnik National Gay Task Force (skupine, ki se bori za pravice homoseksualcev) rekel na sestanku Centra za kontrolo bolezni: »Mnogi homoseksualci se nimajo za homoseksualce in se ne bodo odzvali na anketo.« Podobni protesti so se slišali v Južni Afriki, ko so predlagali, da bi preiskali (po smrti) dva člana posadke South African Airways.
Zadnje preiskave so pokazale, da tudi ženske, ki so imele spolne odnose z moškimi, obolelimi s SIDA, lahko dobijo to bolezen. Naslednja nova skupina žrtev so otroci. Nekateri dojenčki so očitno postali žrtev te bolezni, ko so dobili transfuzijo krvi in krvne sestavine po rojstvu. Drugi dojenčki so to bolezen dobili že morda v telesu matere, ali so se okužili, ko so prišli v stik s starši ali z nekom, ki ima SIDA.
Ker se število zabeleženih primerov vsakih šest mesecev podvoji, bomo o tej strašni epidemiji 1980-tih let slišali še več. (Galatom 6:7, 8)
[Slika na strani 22]
Stvarstvo, od najmanjšega do največjega, priča o Jehovini sposobnosti da postavi merila ali zakone.