Bodite neustrašni — medtem ko se približuje Harmagedon
1. Zakaj se je Theodore Roosewelt glede, začetka Harmagedona zmotil?
POROČA se, da je Theodore Roosewelt v predvolilni kampanji za predsednika Združenih Držav Amerike, vzkliknil: »Smo v Harmagedonu in se borimo za Gospoda!« Roosewelt je iz Biblije vedel, da se odločilna bitka bije na ‚kraju, ki se po hebrejsko imenuje Harmagedon‘. (Razodetje 16:16) Toda dogodke je precej ‚prehiteval‘ saj je umrl 6. januarja 1919, oziroma dva meseca po zaključku I. svetovne vojne. Ta spor še ni bil ‚bitka velikega dne Boga vsemogočnega‘, Harmagedon.
2. Kaj bo tedaj odločalo, ali bomo bitko vseh bitk preživeli ali ne?
2 Toda v tem nemirnem 1983. letu vse kaže, da smo pred to bitko vseh bitk. V tej bitki bo za nas zelo odločilen naš odnos z Vsemogočnim Bogom. Od tega odnosa bo odvisno, ali bomo preživeli ali ne.
3., 4. Kakšni bodo morali biti kristjani, da bi ‚opravljali svoje dolžnosti kot možje‘, glede na svoje stališče v tej bitki?
3 Dejansko nevidni demoni vplivajo na svetovne vladarje, da se zbirajo proti Vsemogočnemu Bogu Jehovi, k bitki v Harmagedonu. (Razodetje 16:14—16)
4 Hebrejsko ime Harmagedon pomeni »gora, kjer se zbirajo čete«. To pa prinaša vojno! »Čete« so od ‚kraljev vse naseljene zemlje‘, vključno od političnih vladarjev krščanstva. Jehovine predane, krščene priče niso med temi četami. Ne bo se jim treba boriti z dobesednim orožjem, temveč bodo samo opazovalci bitke. Zveste Jehovine priče bodo bistven viden cilj napada, ker bodo odločno podpirale Jehovino Kraljestvo pod Kristusom. Zato bodo morali biti pogumni kakor Kristus, da bi ‚opravljali svoje dolžnosti kot možje‘. (1. Korinčanom 16:13; primerjaj 2. Letopisi 20:17.)
5., 6. Podobno kot kateri prerok, ki je preživel uničenje Jeruzalema, se je počutil preživeli ostanek Jehovinega naroda ob koncu I. svetovne vojne, ker jih je čakalo delo?
5 Ob koncu I. svetovne vojne 1918. leta je stanje ostanka duhovnih Izraelcev in delo, ki je bilo pred njimi, bilo podobno okoliščinam mladega človeka, ki je nekdaj živel na nemirnem Bližnjem Vzhodu. To je bil hebrejski duhovnik Jeremija, Hilkijev sin. Jeruzalem in tempelj, v katerem je služil kot duhovnik, sta bila obsojena na uničenje — še v njegovih dneh. Tudi krščanstvo, ki trdi, da je duhovni dvojnik in namestnik starega Izraela in da je v Božji milosti, se sooča s skorajšnjim uničenjem, ker smo neposredno pred ‚bitko velikega dne Boga vsemogočnega‘, Harmagedonom. Ker je Jeremija preživel uničenje Jeruzalema v sedmem stoletju pred našim štetjem, je lahko pod navdihnjenjem napisal knjigo Jeremijeve Žalostinke, v kateri žaluje nad ruševinami Jeruzalema.
6 Ko je mladi Jeremija dobil nalogo prerokovanja, je rekel: »Oh, Gospod Jehova, govoriti ne znam, ker otrok (deček, NS) sem«. Toda Bog je rekel Jeremiji: »Nikar ne reci: ‚Sem še mlad!‘ (EI) ampak kamorkoli te pošljem, pojdi, in karkoli ti velim, govori! Ne boj se jih; ker jaz sem s teboj, da te rešim, govori Jehova.« (Jeremija 1:4—8)
7. a) Kolikim ljudem je Jeremija služil kot prerok in v korist kolikih ljudi služi današnji »prerok«? b) Ali njegov obseg služenja pomeni, da bo uspešen pri narodih? Zaradi koga je Bog še, vedno obziren?
7 Jeremija je moral delati kot odrasel mož, kajti tisto, za kar je bil navdihnjen, je bilo pomembno za vse človeštvo, celo današnje. Jehova ga je postavil za ‚preroka narodom‘. (Jeremija 1:5) Če je danes sploh kaj potrebno, je to — biti ‚prerok narodom‘, ker se rodoljubni in samovoljni narodi nepopustljivo zbirajo k temu odločilnemu spopadu v Harmagedonu. Sodobnemu ‚preroku narodov‘ sicer ne bo uspelo s to Božjo vestjo odvrniti narode od poti, ki vodi v uničenje, temveč bodo to posamezni ljudje. Ti opozorjeni posamezniki, katerih število ni znano, ne bodo želeli biti uničeni skupaj s svojimi vladavinami. Če lahko v zvezi s tem karkoli storijo, tedaj se nikakor nočejo boriti proti Vsemogočnemu Bogu samo zaradi interesov človeške samouprave. Zaradi takšnih dobrosrčnih posameznikov je Jehova postavil svojega ‚preroka narodom‘. Jehova je to storil v tem »času konca«, od zaključka I. svetovne vojne, 11. novembra 1918. (Daniel 12:4)
8. Kdo je »prerok«, ki ga je Jehova zbral, in čigar delo mora biti zaključeno pred Harmagedonom?
8 V korist takšnih posameznikov, ki v srcu želijo Božjo vladavino, ne človeško, deluje kot »prerok« skupina, ki jo je zbral Jehova, in ne en sam kot je bilo v slučaju Jeremije. Člani te skupine ali razreda so podobno kot je bil prerok in duhovnik Jeremija, popolnoma predani Bogu Jehovi po Kristusu. S tem, ker so bili rojeni z Jehovinim svetim duhom, so postali del »izvoljenega rodu, kraljevskega duhovništva, svetega naroda, ljudstva, določenega za posebno Božjo lastnino«. (1. Petrov 2:9, NS) Danes je na Zemlji le še, ostanek tega razreda »preroka«. ‚Bitka velikega dne Boga Vsemogočnega‘, Harmagedon, se ne more začeti prej, preden ta sestavljeni »prerok« ne bo zaključil svoje delo.
9. a) Čigave zmage nad glavnim mestom Jehovinega naroda v starem času je bil priča Jeremija? b) Katero staro mesto predstavlja krščanstvo? c) Del česa je postalo krščanstvo? d) Kaj se bo zgodilo s krščanstvom, ko bo uničen Babilon veliki? Zakaj?
9 Eno je gotovo: če se bo razred »preroka« ali Jeremijev razred, soočil s Harmagedonom, tedaj bo doživel tudi padec Babilona velikega. Res je sicer, da Jeremija v starem času ni doživel padca starega Babilona, toda veliko je prerokoval o padcu tretje svetovne sile. Ker je ta svetovna sila izvirala iz prvotnega Babela ali Babilona, ki ga je osnoval Nimrod, ‚junak — lovec v nasprotovanju Jehovi‘, je okužila z lažno religijo vse človeštvo starega sveta. (1. Mojzesova 10:8—12) Jeremija je doživel zmago starega Babilona nad Jeruzalemom leta 607 pr.n.št. Bil je torej priča, kako je zmagalo središče krive religije nad glavnim mestom, ki je imelo Jehovin tempelj, pa je čisto Jehovino religijo pokvarilo. Zato stari Jeruzalem predstavlja sodobno krščanstvo. Njegova trditev, da je področje pravega krščanstva je lažna, ker je krščanstvo postalo žrtev babilonske religije — dejansko je vodilni del sodobnega velikega Babilona, svetovnega kraljestva lažne religije. Ko bodo gnusni politični elementi tega sveta uničili Babilon veliki, kakor je napovedano v 17. in 18. poglavju Razodetja, bo skupaj z njimi uničeno tudi krščanstvo.
10. Kaj bo danes pomenilo to, da je Jeremija preživel padec Jeruzalema? Kaj se bo zgodilo kmalu zatem in ali bo to narodom uspelo?
10 Jeremija je preživel padec Jeruzalema in njegovega kraljestva leta 607 pr.n.št., in to potrjuje, da je bil Jehovin pravi govornik ali glasnik. Po tej preroški predpodobi, bo današnji Jeremijev razred preživel silovit padec krščanstva. Kmalu potem pa si bodo nereligiozni elementi tega sestava stvari prizadevali Jeremijev razred ‚izbrisati‘ iz obstoja, toda njihovi zlobni napori bodo v kali zadušeni v Harmagedonu. (Razodetje 16:16; 19:19—21)
11. Koga je predstavljal nehebrejec, ki je prijateljsko pomagal Jeremiji iz strašne situacije v Jeruzalemu? In s kom so ti primerjani v Jezusovi priliki v Matevžu 25:31—46?
11 Nehebrejec, ki je preživel uničenje Jeruzalema leta 607 pr.n.št., je bil Etiopec Ebedmelek. Poročilo o njem je zapisano v knjigi Jeremije, v 38. in 39. poglavju. Pomagal je Jeremiji, ki je bil resnično potreben pomoči, zato se je bal vplivnih Hebrejcev, ki so želeli usmrtiti Jeremijo, da bi ga utišali. Toda Jehova je Ebedmeleku v posebni prerokbi po Jeremiji, za katerega se je Ebedmelek tako pogumno zavzel, obljubil, da bo preživel prihajajoče uničenje Judeje in glavnega mesta Jeruzalema. V tem pogledu predstavlja Etiopec Ebedmelek simbolične ovce iz Jezusove prilike o ovcah in kozlih, ki je zapisana v Matevžu 25:31—46. Ker so prijatelji z ostankom duhovnih »bratov« Jezusa Kristusa in jim neposredno delajo dobro v tem »času konca«, te duhovne ovce v Harmagedonu ne bodo ‚odrezane‘ skupaj z razredom ‚kozlov‘. Ker jih bo Jehova po vladajočem Kralju, Jezusu Kristusu, zaščitil, bodo »vstopili« v novo ureditev, ne da bi prej morali umreti. Pred njimi bo priložnost večnega življenja v zemeljskem raju.
Kaj sedaj potrebujejo ljudje, ki pripadajo Bogu
12. Katera prerokba Jezusa Kristusa o »času konca« odgovarja strahotam našega časa?
12 Današnji čas povzroča vse večjo zaskrbljenost. S tem pa se točno izpolnjuje prerokba Jezusa Kristusa, da je to dokaz, da živimo v »času konca«, v času, ko bo prišlo do večjega uničenja, kot je bilo uničenje Jeruzalema leta 70 n.št. (Lukež 21:5—7) Bolj v našo korist, kot v korist apostolov in učencev prvega stoletja, je Jezus rekel: »In znamenja bodo na soncu in na mesecu in na zemlji strah in obup narodov zavoljo strašnega šumenja morja in valov; ljudje (grško: an’thro.poi) bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet: zakaj sile nebeške se bodo pregibale. In ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblaku z močjo in slavo veliko.« (Lukež 21:25—27)
13. Kako je Jezus pokazal, da bi morala biti razlika med stališčem srca in misli ljudi tega sveta in njegovimi prosvetljenimi učenci?
13 Tukaj je Jezus ločil ‚ljudi‘ (an’thro.poi) ali narode, ki pripadajo temu sestavu stvari od svojih prosvetljenih učencev, ker je še posebej za njihovo korist dal to prerokbo s takšnim opisom. Njegove obveščene učence, ki razumejo stvari, ne bo zgrabil »obup narodov«, tudi ne bodo »omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar bo zadelo naseljeno zemljo«. Ne bodo potrti in obupani povešali glave. Kakšno bo torej njihovo stališče, oziroma stanje razuma in srca? Takšno, kot ga je opisal Jezus: »Ko pa se bo to začelo goditi, se ozrite kvišku in vzdignite glave; zakaj vaše odrešenje se približuje.« (Lukež 21:28, EI)
14. Se ‚rešitev‘, ki je blizu, nanaša na oslavljenje ostanka v nebesih? Kdo na zemlji bo doživel presenetljive stvari v zvezi z ‚rešitvijo‘?
14 Vse večje težave, ki bodo dosegle višek v bitki Harmagedona, bi morale biti ljudem, ki pripadajo temu svetu, dokaz, da se bliža uničenje. (Filipljanom 1:28) To zahteva danes od pravega kristjana, da trdno veruje v Vsemogočnega Boga in njegove obljube, ki jih je dal zvestim. ‚Rešitev‘, ki je sedaj ljudem takšne vere zelo blizu, ne pomeni predvsem in edino nebeškega oslavljenja ostanka duhovno rojenih Kristusovih učencev in njihovo umaknitev z zemeljskega prizorišča, čeprav jih končno to čaka. Ta ‚rešitev‘ pomeni pravzaprav, da ne bo več vojn, lakote, epidemij, potresov in divjega preganjanja pravih naslednikov vladajočega Kralja, Jezusa Kristusa. Do te rešitve bo prišlo tako, da bo Kristus uničil vse sovražnike Jehovinega kraljestva v ‚bitki velikega dne Boga vsemogočnega‘, ki se imenuje Harmagedon. Kakšni presenetljivi obeti so pred ostankom dedičev nebeškega kraljestva in njihovimi zvestimi tovariši, ki jih je predstavljal Ebedmelek, ki je pogumno pomagal Jeremiji!
15. Kaj bi moral po Bibliji delati tisti, ki želi ‚opravljati dolžnosti kot možje‘, da bi bil opremljen za delo?
15 Da bi vsi ti sedaj »opravljali svoje dolžnosti kot možje«, ali se izkazali kot možje, morajo imeti krščansko zrelost in se oborožiti za končno pričevanje o Mesijanskem Kraljestvu po vsem svetu. (1. Korinčanom 16:13; Matevž 24:14) Zato tudi imamo Biblijo, v kateri so sveti spisi. Tako je, kot je pisal apostol Pavel mlademu Timoteju: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17) Po The New English Bible se 17. vrsta glasi: »Da bi človek, ki pripada Bogu, lahko bil učinkovit in opremljen za vsako dobro delo.« V The Jerusalem Bible pa se ta vrsta glasi: »Tako postane človek, ki je predan Bogu popolnoma opremljen in pripravljen za vsako dobro delo.« To kaže, da mora ‚Božji človek‘ redno preučevati navdihnjene Svete spise in potem po njih živeti, ter učinkovito opravljati delo, za katero se je s takšnim študijem »opremil«.
16. Zakaj se danes še bolj kot v Noetovih dneh pred potopom, priporoča, da bežimo od želja, ki so značilne za odraščajoče moške?
16 Mi živimo v najbolj resnem času človeške zgodovine! Smo pred izginotjem sveta, sveta, ki je veliko večji kot je bil tisti v Noetovih dneh. Potemtakem sodelujemo v delu, ki je najbolj imenitno in najbolj pomembno za človeštvo vse doslej. Vsekakor sedaj ni čas, da bi predane in krščene priče Jehove Boga zadovoljevale čutnim in razvratnim mladostnim željam. Pavel je pisal mlademu Timoteju: »Od mladostnih poželenj pa beži.« »Ti pa, o človek Božji, beži od tega (teh stvari, NS).« (2. Timoteju 2:22; 1. Timoteju 6:11) Danes bolj kot kdajkoli veljajo navdihnjene besede apostola Janeza, in sicer, da ‚gine svet in poželenje njegovo in da bo tisti, ki dela po njegovi (Božji) volji, ostal vekomaj‘. (1. Janezov 2:17)
17. Katerih prejšnjih Božjih ljudi ne smemo podcenjevati? Koga pa bomo posnemali kot popolni zgled ‚možatosti‘?
17 V teh dneh, ko se od nas zahteva, da pokažemo krščansko možatost, moramo posnemati popolni zgled tistega, o katerem je namestnik Poncij Pilat rekel pred nemirno množico Hebrejcev: »Glejte! človek!« »Glejte, kralj vaš!« (Janez 19:5, 14) Že pred Kristusom so bili na Zemlji Božji ljudje, kot je bil ‚Mojzes, mož (pravega) Boga‘, Elija in njegov tovariš Elizej in še drugi. (5. Mojzesova 33:1; 1. Kraljev 17:18, 24; 20:28; 2. Kraljev 1:9—12; 4:7, 9, 16) Čeprav ne smemo prezreti ali podcenjevati teh predkrščanskih Božjih ljudi, pa bi sedaj morali posnemati tistega, ki je še vedno najpomembnejši ‚Božji človek‘, ki je kdaj bil na Zemlji. To je Jezus Kristus, ki od konca časa poganov 1914. leta kraljuje v nebesih. (Hebrejcem 11:1 do 12:3; Lukež 21:24) Če bomo opravljali svoje dolžnosti ‚možato‘ kot on, tedaj se bomo lahko neustrašeno soočili z uničenjem tega obsojenega sestava v Harmagedonu.
18. Kako lahko izpolnimo našo veliko odgovornost sodelovanja v opravičenju vesoljne vrhovnosti Boga Jehove?
18 Danes, v tem času sodbe in medtem ko stari svet propada, pišemo sami sebi neizbrisljivo in neminljivo karakteristiko. Nam bo to v dobro ime in pohvalo ali pa, na žalost, naša obsodba? Če opravljamo naše dolžnosti kot možje, ker posnemamo brezhiben zgled Jezusa Kristusa, bomo dokazali, da ‚bog tega sveta‘, satan, hudič, ni naš duhovni vladar. (2. Korinčanom 4:4) Nasprotno, podpirati moramo vesoljno vrhovnost Boga Jehove in opravičiti ga moramo pred vsem živim stvarstvom. Naša odgovornost je seveda velikanska, toda prednost, ki jo imamo je enkratna!
19. V katerem pogledu še moramo zrasti kot možje, razen tega, da moramo biti budni in trdni v veri? Kdo je izvor te moči?
19 To od nas zahteva, da se zavedamo naše prednosti in priložnosti in da ‚smo trdni v veri‘. Jehova ne bo dovolil, da bi ljudje, ki pripadajo Bogu, oziroma so predani Bogu, oslabeli! Da bi bili vredni tega, moramo poslušati času primeren opomin apostola Pavla: »Močni bodite.« (1. Korinčanom 16:13) Če bomo vztrajno molili k Jehovi po našem Kralju, Jezusu Kristusu, bomo to zmogli. V Izaiji 40:29 beremo: »Trudnemu daje moči, onemoglega obilo krepča.« (EI) Zatem, ko bomo ‚videli‘ Božjo zmago v Harmagedonu, bomo imeli prednost zapeti pesem, ki jo je izrekel Mojzes po uničenju faraonove vojske v Rdečem morju: »Jehova je pravi vojščak (hebrejsko: ish).« »Jehova je moja moč in moja pesem, ker mi je bil rešitelj.« (EI) (2. Mojzesova 15:3, 2)
Lahko odgovoriš na tale vprašanja?
◻ Kaj bo odločalo o tem, ali bomo preživeli harmagedonsko bitko?
◻ Kakšno stanje Jehovinih maziljenih služabnikov danes, je podobno okoliščinam služabnika Jeremije?
◻ V katerem pogledu je Ebedmelekova služba predstavljala delovanje »ovc« iz Jezusove prilike v Matevžu 25:31—46?
◻ Kako se po Kristusovi prerokbi stališče Jezusovih učencev loči od stališča ljudi narodov?
◻ O kakšni »rešitvi« govori Lukež v 21:28?
◻ Kaj bomo dosegli, če vsi posnemamo zgled Tistega, ki je identificiran kot »človek«?
[Slika na strani 17]
Čigavo delo je bilo ponazorjeno z Ebedmelekom, ki je pomagal Božjemu preroku Jeremiji?