Delo — Božji dar njegovim služabnikom
»Poveličal sem te na zemlji — dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim.« (Janez 17:4, EI)
1. Kaj je naredil Jezus v zvezi z nalogo, s katero je bil poslan na Zemljo?
JEZUS KRISTUS, edinorojeni Božji Sin, je najvišji služabnik Stvarnika neba in zemlje. Ko ga je Jehova poslal na Zemljo z namenom, da bi opravičil Božjo vesoljno vrhovnost in odkupil človeštvo, je bilo človeštvo začudeno. To je bilo napovedano v Izaiji 52:13, 14: »Glej, hlapec moj bo modro ravnal; povzdigne se in vzviša, in visok bode silno. Kakor so o tebi osupnili mnogi (tako je bil obraz njegov spačen silno, bolj nego katerega moža, in podoba njegova bolj nego otrok človeških).« To izjemno delo je zvesto končal, točno tako, kot je izjavil v svoji molitvi k Bogu Jehovi: »Poveličal sem te na zemlji — dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim.« (Janez 17:4, EI) V tem je zgled vsem Božjim služabnikom.
2. V čem smo podobni Bogu?
2 Moški in ženske ‚potrebujejo‘ delo, ker so tako ustvarjeni. »Naredimo človeka po svoji podobi, ki nam bodi sličen«, je rekel Bog Jehova, ko je ustvarjal človeka, svojega služabnika na Zemlji. (1. Mojzesova 1:26) Ta sličnost ali podobnost z Bogom, ki je duh in človeškim očem neviden, ni fizična. To pomeni, da je dal Bog popolnemu človeku določene lastnosti, kot so pravičnost, modrost, ljubezen in druge, po katerih se človek razlikuje od drugih stvarjenj — živali. Da je takšno mišljenje pravilno, potrjuje tudi to, kar je zapisano v listu Kološanom 3:9, 10, kjer se predanim služabnikom Jezusa Kristusa govori, naj spremene svojo osebnost. Takole piše: »Ker ste slekli starega človeka z dejanji njegovimi in oblekli novega, ki se obnavlja s spoznanjem po podobi njega, ki ga je ustvaril.« (NS)
3., 4. a) Kakšen je Bog po uvodnih besedah Biblije? b) V kakšnem smislu je bil Bog osvežen, ko je dokončal ustvarjalno delo?
3 Ena od značilnosti Božje »podobe« je, biti delavec. Jehova lahko neomejeno dela, kar mu je všeč in njemu delo ugaja. Uvodne besede Biblije ga predstavijo kot neutrudnega delavca: »V začetku je ustvaril Bog nebesa in zemljo.« (1. Mojzesova 1:1) To delo ga ni izčrpalo: »Jehova je večni Bog, Stvarnik koncev zemlje; on se ne utrudi in ne opeša.« (Izaija 40:28)
4 Zato ne moremo reči, da je ob koncu šestega ustvarjalnega dne, Bog potreboval počitek, da bi se osvežil, ko beremo: »V šestih dneh je naredil Jehova nebo in zemljo, dan sedmi pa je počival in se poživil.« (2. Mojzesova 31:17) Bog ni počival po delu, temveč samo po tem posebnem ustvarjalnem delu. Ko ga je končal je premislil o njem in »videl, da je zelo dobro narejeno, po njegovih popolnih merilih; zato je bil poživljen in zadovoljen s svojim delom najvišje kakovosti. Pogled na to dobro delo je zbujal veselje in zadovoljstvo in je poživljal tudi Jehovo, Stvarnika vsega. (1. Mojzesova 1:31; Janez 5:17) Iz tega vidimo, da imajo ljudje, ustvarjeni po Božji podobi, razen prirojene potrebe po delu, tudi potrebo po prijetnem občutku, ki ga imaš po dobro opravljenem delu.
Človek mora delati nekaj smiselnega
5. a) Kot kakšen se še pokaže Bog in kaj iz tega izhaja? b) Kakšno je delno pojasnilo za pomanjkanje delovne morale?
5 Razen tega ima Bog Jehova svoj cilj in njegova dela so vsebinska. »Vse je Jehova naredil za svoj namen.« (Pregovori 16:4, EI) Razumljivo je torej, da mora tudi človeško delo imeti smisel. »Želja za življenjskim ciljem«, piše psihiater Viktor Frankl, »je osnovna gibalna sila v človeku. ... Drznem si reči, da ni drugega na svetu, kar bi nekomu tako učinkovito pomagalo prebresti celo najtežje pogoje, kot zavest, da ima življenje smisel ali cilj.« Veliko ljudi pa meni, da je življenje enolično, ker morajo delati vedno eno in isto delo ob tekočem traku pri proizvodnji kakšnega izdelka, ki jih ne zanima in na katerega niso ponosni. To je delen vzrok za pomanjkanje delovne morale — večina današnjega dela ne zadovolji psihološke potrebe ljudi za smiselnostjo in občutkom izpolnjenosti.
6. Kakšno je bilo prvo važno delo, ki ga je dobil človek?
6 Ker je Bog vse, kar je ustvaril, ustvaril namensko, je tako ustvarjen tudi človek. Ustvaril ga je in postavil na Zemljo, da dela. Delo, ki mu ga je dal Bog, je smiselno in zanj potrebuje tako razum kot roke. »Vzame torej Jehova Bog človeka ter ga postavi na vrt, Edenski, da bi ga obdeloval in ga varoval.« Popoln človek bi naj gospodoval »ribam morja in pticam nebeškim, živini in vsem zverem zemlje in vsej laznini, ki lazi po Zemlji«. ‚In je Jehova Bog upodobil iz prsti vse živali na polju in vse ptice neba ter jih privedel k Adamu, da bi videl, kako jih bo imenoval posamezne; in s katerimkoli imenom bi jih klical Adam, vsaktero živo dušo, tako ji bodi ime.‘ (1. Mojzesova 2:15; 1:26; 2:19)
7., 8. a) Zakaj se lahko zaposlitev na Božjem delu upravičeno imenuje dar od Boga? b) Zakaj hobiji niso dobro nadomestilo za delo?
7 Ko je Jehova dal človeku primerno delo je bilo to zanj užitek, veselje in zadovoljstvo. Delo bi človekovo življenje izpolnilo, zato mu ne bi bilo nikoli dolgčas niti bi ga s svojo enoličnostjo ubijalo. Človek bi imel zadovoljujoč občutek, da je potreben. Ker je dobil delo od Stvarnika Zemlje in vesolja, Vsemogočnega Boga namena, je bilo to smiselno delo. Božje lastnosti, ki jih je imel, niso bile potlačene ali neučinkovite ali mrtve zaradi tega, ker jih ne bi uporabljal, kakor je pogosto slučaj pri posvetnem delu. Ne, delo, ki ga je Jehova dal prvemu paru, Adamu in Evi, jima je dalo vso svobodo izražanja. Celo ko je bil izgnan iz Edenskega vrta in mu je bilo rečeno, da bo delal »v potu svojega obraza«, je bilo delo še vedno za človekovo dobro. (1. Mojzesova 3:19)
8 Nedavne znanstvene raziskave potrjujejo biblijsko resnico, da je človek ustvarjen za delo. Pokazale so, da večina starejših oseb, ki so še dokaj zdrave, nočejo v pokoj, ker se potem pogosto dolgočasijo in niso srečne. Raziskovalci so prepričani, da se ljudje, ki gredo v pokoj, dolgočasijo in da zaradi tega, ker so nezaposleni, izgube voljo do življenja, to pa zares skrajša njihovo življenjsko dobo. Hobiji ne morejo povsem nadomestiti delo, ki ga je prej delal upokojenec. Hobiji morda prinesejo zadovoljstvo, če se jim posvetiš nekaj ur tedensko za spremembo in sprostitev od rednega dela, toda utrujajo, če se z njimi ukvarjamo ves svoj čas. Ne dajo nam občutka, da je naše življenje koristno. Modri kralj Salomon je napisal: »Srce moje se je veselilo ob vsem trudu mojem, in to je bil moj delež od vsega truda mojega. Nič ni boljšega za človeka, nego da bi jedel in pil in dal duši svoji uživati dobro v trudu svojem. A videl sem, da je tudi to iz roke Božje.« Torej delo v službi Božji je dar od Boga. (Propovednik 2:10, 24)
Delavec naj uživa sadove svojega dela
9., 10. a) Katere ilustracije pokažejo, da človeku gredo sadovi njegovega dela? b) Čigavo vpitje sliši Jehova?
9 Jehova ne želi, da bi se človek odpovedal sadov svojega dela. »Poljedelec, ki se trudi, mora prvi biti deležen sadov,« je napisal apostol Pavel. Še enkrat je podrobno obrazložil to Božje načelo, ko je rekel: »Kdo zasaja vinograd in ne uživa njegovega sadu? Kdo pase čredo in ne uživa mleka od črede? Mar po človeško to pravim? Ali ne pravi tega tudi postava? Kajti v Mojzesovi postavi je pisano: ‚Ne zavezuj volu gobca, kadar mlati.‘ Ali je mar Bogu za vole? Ali ne govori vsekakor zaradi nas? Da, zaradi nas je bilo napisano; Kdor orje, mora orati z upanjem, in kdor mlati, z upanjem, da bo imel delež.« (2. Timoteju 2:6, EI; 1. Korinčanom 9:7—10, EI)
10 Celo živali, ki so delale, so lahko uživale sadove svojega dela. Če Jehova ščiti interese delovne živine, koliko bolj bo tedaj skrbel za človeške delavce! Zares, jasno je pokazal svoje mnenje o tem: »Glejte, plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaša polja, vpije; in klici žanjcev so prišli do ušes Jehove nad vojskami.« (Jakob 5:4, EI)
Jezus in njegovi nasledniki — delavci
11. Kako je gledal Jezus na delo in zakaj moramo v zvezi s tem gledati enako kot on?
11 Tudi Jezus je delavec, tako kot njegov nebeški oče Jehova. »Oče moj dela doslej,« je rekel, »tudi jaz delam.« (Janez 5:17) Opravlja delo, ki mu ga je dodelil Jehova. Voljno, premišljeno in z zadovoljstvom dela. To ga okrepi, zadovolji in osveži, kot hrana. Dejansko je, ko so ga ob neki priliki njegovi učenci silili, naj je, odgovoril: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal in dopolnim delo njegovo.« (Janez 4:34) Ko je delo končano, ga veselje zaradi tega osveži in odžene utrujenost, zadovoljen je in poživljen. Vsi, ki trdijo, da so kristjani, bi morali delati in misliti tako kot Jezus Kristus. Zakaj? Ker Biblija pokaže, da nam je Kristus ‚zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah‘. (1. Petrov 2:21)
12., 13. a) Katera ilustracija pokaže, da je pravilno pohvaliti dobra delavca, in kako sta bila nagrajena? b) Kaj je bilo z lenim hlapcem? c) Zakaj imamo tudi dopust?
12 Jezus je z ilustracijo pokazal, da že delo samo nagrajuje z veseljem: Mož se je odpravil na potovanje. Zbral je svoje služabnike in jim po njihovih sposobnostih razdelil svoje premoženje. Od njih ni zahteval več, kot so bili sposobni narediti, toda od njih je pričakoval, da bodo delali kot zmorejo. Čez dolgo časa se je vrnil, da bi z njimi obračunal. Služabnik, ki je dobil pet talentov, jih je podvojil; tudi služabnik, ki je dobil dva talenta, ju je podvojil; tisti pa, ki je dobil samo en talent, ga ni ‚vnovčil‘. Kako je nagradil ta dva sposobna delavca? Sta šla na dopust? Ne, dobila sta še več dela! Gospod je vsakega takole pohvalil: »Dobro, vrli in zvesti hlapec« In dodal: »V malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje.« Gospodar se je svojega dela veselil in tudi služabnika sta bila, ko sta dobila še več dela, še bolj vesela. Kaj pa se je zgodilo z lenim služabnikom? Odločeno je bilo: »Vzemite mu torej talent in dajte tistemu, ki ima deset talentov.« (Matevž 25:14—30)
13 Leni hlapec je lahko še naprej lenaril. Toda ali je bil srečen? Ne, končal je ‚z jokom in škripanjem z zobmi‘! Da bi bili srečni, moramo nekaj koristnega delati. Potrebujemo pa seveda tudi počitek, ker nismo kakor Jehova in se utrudimo. Toda po letnem dopustu, ko smo obnovili svoje fizične moči, pomirili živce in poživili duha, smo pripravljeni za nadaljnje delo — dejansko že nestrpno pričakujemo, da se vrnemo na delo. Tako je, če naše delo ni dolgočasno in monotono in če delavcu ne pomeni nič oziroma se mu ne zdi smiselno; danes pa je večina posvetnih zaposlitev takšnih.
14. Ima materializem trajno korist?
14 Razen tega, da obstojajo nezanimive zaposlitve, ki so vzrok za padec delovne morale, so danes mnogi ‚ujeti‘ v materializem. Toda kakšna je korist materialnih stvari, ki se kopičijo brez opravičenih potreb? Danes ljudje pravijo: »Nič ne moreš vzeti s seboj.« Salomon pa je to povedal še bolj prepričljivo: »Kakor je prišel nag iz telesa matere svoje, prav tako zopet odide in za trud svoj ne vzame še kaj malega ne, kar bi v roki odnesel s seboj. Pa tudi to je hudo zlo, da mora oditi prav tako, kakor je prišel; in kaj ima dobička od tega, da se trudi za veter?« (Propovednik 5:15, 16)
15. V kakšne nadaljnje ničevosti se še ‚ujemajo‘ ljudje?
15 Nekateri zopet gredo v drugo skrajnost: hočejo biti v koraku s sosedi, ali še bolj često — prekositi sosede. Salomon je rekel: »Tudi sem videl, da je ves trud in vsa spretnost pri delu le zavist enega proti drugemu.« Ali: »To je samo tekmovanje.« (Propovednik 4:4, EI) Življenje in delo hudobnih ljudi je dejansko jalovo in prazno: »Kajti podobni bodete hrastu, ki mu vene listje, in podobni vrtu, ki nima nič vode. In najhrabrejši bode kakor predivo, in delo njegovo kakor iskra, in oboje bo gorelo skupaj, in ne bode nikogar, ki bi pogasil.« (Izaija 1:30, 31)
Pred nami je poživljajoče delo
16. Kakšno poživljajoče delo čaka poslušno človeštvo?
16 Delo ljudi na zemlji ne bo vselej trud za »veter«. Bo namensko in smiselno, kakor je bilo to prvo delo, ki sta ga dobila prva človeka v Edenu. Jehova je načrtoval, da bi bila Zemlja splošen raj, za katerega bi skrbela pravična človeška stvarjenja, in to bo doseženo. (Izaija 55:11) Takšni Zemlji, na kateri bodo živeli popolni ljudje, bo vladalo Božje Kraljestvo pod Kristusom. Življenje v tej novi ureditvi ne bo nikoli postalo enolično ali dolgočasno, ker bo veliko dela — ki pa ne bo ničevo in prazno, kakor v tem starem svetu, ko je delovni teden naporen in ko ljudje govore, da se začne z »zaspanim« ponedeljkom. Nasprotno, delo bo zanimivo in privlačno, olepšavala se bo Zemlja, ljubeče se bo gospodovalo živalim, vzgajalo otroke in poučevalo obujene, vse dokler Zemlja ne bo naseljena s pravičnim rodom in bo na njej stanje, ki si ga niti zamisliti ne da. Tedaj bodo delovni ljudje ‚dolgo uživali delo svojih rok in se ga povsem okoristili‘. (Izaija 65:22)
17. Kaj pokaže, da življenje nikoli ne bo dolgočasno zaradi tega, ker bi se vse naučili in vse postorili?
17 Poleg rok bodo zaposlene tudi popolne misli ali razum, uporabljali ga bodo za popolno razmišljanje. Človeštvo nikoli ne bo vedelo vsega, ker »človek ne more doumeti dela, ki ga je Bog napravil, od začetka do konca.« »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!« (Propovednik 3:11; Rimljanom 11:33) Nikoli pa ne bo zmanjkalo novih vprašanj in skrivnosti, ki jih bo treba raziskati in spoznati. Čeprav bodo Jehovini služabniki živeli večno, pa jim večnost ne bo ‚predolga‘; naučiti se bodo morali vse o Zemlji in vesolju, ki ga je ustvaril Jehova.
18. Kaj se mora narediti še pred našim sodelovanjem v Božjem delu na rajski zemlji?
18 Toda še preden se bomo lotili takšnega poživljajočega dela, je treba sedaj opraviti še nekaj, kar nam bo zagotovilo, da bomo postali del rajske zemlje. Spoznati to važno delo, pomeni za nas življenje ali smrt.
□ Zakaj ljudje ‚potrebujejo‘ delo?
□ V kakšnem smislu je Jehova počival, ko je ustvaril nebesa in Zemljo?
□ Kakšno smiselno delo je Bog dal prvemu človeku?
□ Zakaj lahko rečemo, da delo dobro dene človeku, četudi je nepopoln?
□ Kaj pokaže, da je ljudem bilo namenjeno uživati sadove njihovega dela?
□ Kako je Jezus pokazal svoje stališče do dela?
□ V kakšnem dobrem delu bodo sodelovali Božji služabniki?
[Slika na strani 7]
Bog je dal človeku pomembno delo.