Poskrbite za svojo rešitev!

»Delajte s strahom in trepetom za svojo rešitev.« (Filipljanom 2:12, EI)

1. a) Kdo ali kaj hvali Jehovo brez besed in kako je to mogoče? b) Kdo je še povabljen, da dela tako?

JEHOVO njegova dela hvalijo. »Hvalite ga, sonce in mesec, hvalite ga, vse svetle zvezde!« Čeprav ne morejo govoriti, ga hvalijo. Tako tudi gore in planine, rastline in živali, ptice in plazilci. (Psalm 148:3, 9, 10; 19:1—4) Kako pa je mogoče hvaliti nekoga brez besed? Hvalijo ga njegova dela. Tako je še posebno v zvezi z Jehovinimi deli: »Kajti kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« (Rimljanom 1:20) Če ga hvali nemo stvarstvo, koliko bolj bi ga morali tisti, ki lahko govore! Zato je primerno, da se psalmi 146. do 150. začnejo in končajo z mislijo: »Hvalite Jehovo!«

2. Kakšna bi morala biti naša krščanska dela?

² Kakor Jehovo odražajo njegova dela, tako so tudi naša dela dobra ali slaba luč. Razodevajo, ali stremimo za bogastvom ali slavimo Jehovo? Glavna skrb oziroma delo kristjanov je spolnjevanje Jezusovih besed: »In ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« Jezus se je od svojih učencev takole poslovil: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 24:14; NS; 28:19, 20) Ko ‚temeljito oznanjujemo po hišah‘, bi to morali delati zelo kakovostno. Tako bomo lahko v dobrem položaju pred kraljema Jehovo in Jezusom Kristusom. »Če vidiš moža, ki je spreten v delu svojem — pred kralji bo služeč stal, ne bo služil nizkim.« (Dejanja apostolov 20:20, 21; Pregovori 22:29)

3. Kako se šolamo za to delo in zakaj moramo postati vešči?

³ Za nujno poučevanje in šolanje je Bog priskrbel Biblijo, da bi bil lahko človek »popoln, docela pripraven za vsako dobro delo«. Zato se s samostojnim in skupinskim študijem, rednim obiskovanjem sestankov v skupščini in sodelovanjem v programu šolanja ‚potrudi, da se izkažeš preskušenega pred Bogom, kot delavca, ki se ne sramuje, ki besedo resnice prav oznanja‘. (2. Timoteju 3:17; 2:15) Satan, bog tega sedanjega hudobnega sveta, je stkal velikansko mrežo religioznih laži in z njimi pokril narode kot s kopreno, zato so neverni ljudje slepi za prosvetljujočo dobro vest o Kristusovem Kraljestvu. Jehovina beseda pa je kakor dvorezen meč in Jehovine priče morajo ta meč znati spretno uporabljati in ‚razsekati‘ to mrežo laži, ki zasleplja ljudi in ne dovoljuje, da bi luč prodrla v misli in srca poštenih, ovcam podobnih mož žena in otrok. (2. Korinčanom 4:3, 4)

Sprejemljive žrtve hvale

4. S čim se primerja naša hvala in na kaj se opozarja v Malahiji 1:6—8?

⁴ Naše slavljenje Jehove je podobno žrtvam, ki so se zahtevale po Mojzesovem zakonu: »Prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu, to je ‚sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo.« Besede se primerja tudi s ‚sadom ustnic kot daritvijo‘. (Hebrejcem 13:15; Ozea 14:2) Daritve, ki so se žrtvovale po zakonu, so morale biti čiste (brez madeža) in duhovnike, ki bi zanemarili to zahtevo, je Jehova grajal. V Malahiji 1:6—8 je napisano:

»Sin spoštuje očeta in služabnik se boji svojega gospoda. Ako sem torej oče, kje je moja čast? in ako sem Jehova, kje je strah, ki mi gre? govori Jehova nad vojskami vam, duhovnikom, ki zaničujete moje ime. Vi pravite: ‚S čim zaničujemo tvoje ime?‘ ‚Ker darujete na mojem oltarju nečist kruh.‘ Pravite: ‚S čim smo ga omadeževali?‘ Ker pravite: ‚Miza Jehovina ni vredna pozornosti.‘ Ko pripeljete za daritev, kar je slepega, ni nič hudega; in ko pripeljete hromo in bolno, ni nič hudega? Prinesi pa to svojemu deželnemu oblastniku! Misliš, da mu bo všeč? Da se ozre nate?« (EI)

5. Kako se lahko ognemo tega, da bi prinašali nečiste žrtve hvale?

⁵ Ali so danes naše žrtve, »sadovi ustnic« in ‚mladi biki naših ustnic‘, tako čiste, kolikor je to odvisno od nas? Ali smo s preučevanjem, šolanjem in izražanjem naših sposobnosti pokazali, da so naše žrtve hvale dobre, kolikor je v naši moči? Ali temeljito preiskujemo in pretehtamo besede resnice, da bi jih lahko prenesli ljudem na njihovih domovih? »Ne samo da je bil Pridigar moder, tudi je učil ljudstvo spoznanja, premišljeval je in raziskoval ter sestavil mnogo pregovorov. Propovednik si je prizadeval, da najde privlačnih besed in napiše odkritosrčne besede resnice.« (Propovednik 12:9, 10, EI)

6. Kako lahko ljudem olajšamo sprejem vesti o Kraljestvu?

⁶ Ljudje težko priznajo, da niso imeli prav in da morajo svoje mišljenje spremeniti, še posebno v stvareh, ki so povezane s čustvi, kot so njihovi religiozni pogledi. Ali jim to poskušamo olajšati? Ali se postavljamo v njihov položaj, kakor je to delal Pavel? Rekel je: »Tako sem Judom postal kakor Jud, da bi Jude pridobil; njim, ki so pod postavo, kakor bi bil pod postavo, čeprav sam nisem pod postavo, da bi pridobil te, ki so pod postavo; njim, ki so brez postave, kakor bi bil brez postave, dasi nisem brez Božje postave, ampak v postavi Kristusovi, da bi pridobil te, ki so brez postave; slabotnim sem postal slaboten, da bi slabotne pridobil. Vsem sem postal vse, da bi jih vsekakor nekaj rešil. Vse pa delam zaradi evangelija, da bi tudi jaz dobil delež pri njem.« (1. Korinčanom 9:20—23, EI)

7. Kako je lahko naše oznanjevanje bolj prepričljivo?

⁷ Smo razumevajoči in prijazni in pomirjamo ljudi? »Kdor je modrega srca, se imenuje razumen, in milina v govorjenju pospešuje pouk. Prijazne besede so satovje medu: sladke za dušo in zdrave za telo.« Smo si pridobili sposobnost opazovanja in smo, kadar oznanjujemo Božje Kraljestvo, prepričljivi? »Kdor je modrega srca, govori pametno in nikdar mu ne zmanjka nauka na ustnah.« (Pregovori 16:21, 24, EI, 23) Sol naredi hrano, ki bi sicer bila omledna, okusno, zato je Pavel rekel, da naj bo duhovna hrana, ki jo nudimo drugim, okusna: »Beseda vaša bodi vedno v milosti (prijetna, NS), s soljo zabeljena, da veste, kako vam je vsakemu odgovarjati.« (Kološanom 4:6)

Dodajte vašemu nauku dobra dela

8. Kaj je nujno potrebno, če ne želimo biti obsojeni kot hinavci?

⁸ Poleg oznanjevanja dobre vesti so važna tudi dela, ki potrjujejo to, kar oznanjujemo, če nočemo biti obsojeni kot hinavci. Apostol Pavel se je tega dobro zavedal. Zato pa je obtožil določene hebrejske učitelje tistega časa. »Ki torej učiš drugega, sebe li ne učiš? ki oznanjaš, naj se ne krade, kradeš? ki govoriš, naj se ne prešuštvuje, prešuštvuješ? ki so ti mrzki maliki, pleniš svetišče? ki se hvališ s postavo, s prestopanjem postave Bogu delaš nečast?« (Rimljanom 2:21—23) Pavel se je zavedal, da je to nevarno, zato je rekel: »Marveč zatiram svoje telo in ga devljem (dajem) v sužnost, da bi, ko evangelij oznanjam drugim, sam ne bil zavržen.« (1. Korinčanom 9:27, EI)

9. Kakšni dokazi spodbijajo religiozno zmoto ‚enkrat rešen, za vedno rešen‘?

⁹ To pokaže, da Pavel ne bi soglašal s stališčem raznih današnjih religionistov, ki trde, da je lahko človek, ki je enkrat rešen, za vedno rešen. Zatem ko smo sprejeli vero v Jezusa kot Rešitelja in Odkupitelja in predali svoje življenje Bogu Jehovi, smo šele stopili na pot rešitve, ne pa končali s tem. Zato nam Pavel svetuje, naj ‚s strahom in trepetom delamo za svojo rešitev‘. (Filipljanom 2:12) Zakaj naj bi ‚delali na tem s strahom in trepetom‘ če bi bilo res, da ‚smo enkrat rešeni za vedno rešeni‘? Možno je, da nekdo odpade in se ne bo pokesal, takšen je znova ‚pribil na kol Božjega Sina‘. Jezus je rekel, da je možno izgubiti »venec«. Tudi je rekel, ko je govoril o »koncu sestava stvari«: ‚Kdor pa vzdrži do konca, ta bo rešen.‘ (Hebrejcem 6:4—6; Razodetje 3:11; Matevž 24:3, 13) Pred Bogom šteje, kakšni smo sedaj, ne pa to, kakšni smo nekoč bili — dobri ali slabi. (Ezekiel 33:12—16) Zato moramo še naprej sodelovati v oznanjevanju Kraljestva in se primerno obnašati, in to moramo delati z zdravim strahom, da ne bi odpadli.

10. Kaj bi moralo krasiti naš nauk in s kakšnim rezultatom?

¹⁰ Kristjane se opominja, naj bodo ‚zmerni v navadah, zdravega razuma, spoštljivega obnašanja, da niso obrekovalci ali pijanci, da so prijazni družinski člani, da je njihov govor čist in da so dobri delavci‘. Zakaj vse to? »Da se ne preklinja Božja beseda«. Na ta način lahko ‚v vseh stvareh lepšajo ali krasijo nauk našega Rešitelja, Boga‘. Ko tako svojemu oznanjevanju dodajajo lepo obnašanje, postanejo Jehovine priče »vzor dobrih del«.(Titu. 2:1—10) »Bogatinom v sedanjem svetu zapoveduj,« je poučeval apostol Pavel, »naj ne bodo visokih misli in naj ne upajo v bogastvo, ki je negotovo, temveč v Boga, ki nam daje vsega obilo za uživanje, naj delajo dobro, bogate v dobrih delih, radodarno dele od svojega in nabirajo zakladov za dobro podlago v prihodnosti, da dosežejo pravo življenje.« (1. Timoteju 6:17—19, EI)

11. Kakšni osnovni potrebi služi sedanje življenje, čeprav je kratko in težko?

¹¹ Sedanje življenje, ki ga svet živi, ni resnično ali pravo življenje. »Razuzdana (oseba) pa je mrtva, dasi še živi.« (1. Timoteju 5:6) To življenje sicer služi tej eni načelni potrebi, namreč, bogatenju v »dobrih delih«, zbiranju zakladov za pravo osnovo za bodočnost, da bi vztrajali pri resničnem življenju na področju Jehovinega kraljestva pod Kristusom. Lahko imamo vse, kar nudi to življenje, toda če je brez dobrih del, je nekoristno in brez vrednosti. Takšno življenje je kratko, polno stisk in bolečin, žalosti in trpljenja, gorja in razočaranj, nevarnosti in smrti. Res je življenje kratko, toda dovolj dolgo, da se obogatimo z dobrimi deli, če ne oklevamo. Takšna dela povzroče veselje in zadovoljstvo, prineso nam mir in radost in občutek smiselnosti, duhovno smo zdravi in upamo na večno življenje.

Dobrodejno delo za rešitev

12. Kaj Jehovinim pričam ni lahko — in kaj jih osveži?

¹² Čeprav bi v tem času velike ravnodušnosti in upiranja izgledalo še tako nenavadno, je vestnim Jehovinim pričam težko, če ne morejo oznanjevati Jehovinega Kraljestva. Če govore o tem, jih to poživi in osveži. Ko se je Jeremija odločil, da ne bo več oznanjal vesti, je občutil v notranjosti goreč ogenj in končno je vzkliknil: »Pešam od prenašanja in strpeti ne morem več.« (Jeremija 20:9) Elihu se je olajšal tako, da je govoril resnico, ki jo je dolgo zadrževal: »Zakaj poln sem besed, duh v moji notranjosti me priganja. Glejte, moja notranjost je ko novo vino brez iztoka, ko novi mehovi, ki pokajo. Govoriti hočem, da začutim olajšanje, odprl bom svoje ustnice, odgovorim!« (Job 32:18—20, EI) Zatem, ko je Elihu to izrekel, je čutil olajšanje. Bog je bil poživljen, ko je končal delo ustvarjanja. Jezusu je izvajanje Jehovinega dela bilo kakor osvežujoča hrana. In oznanjevanje je za Jehovine priče kot osvežilo. ‚Vzpenjajo se na perutih kakor orli.‘ (Izaija 40:31)

13. Kaj je primerno sedaj delati, komu moramo pomagati in kako?

¹³ Sedaj je čas za preučevanje Božje besede, Biblije, da bi lahko spremenil svoj razum ter se nehal zgledovati po tem starem in hudobnem svetu. »Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu.« »Svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:15, 17; Rimljanom 12:2) Usposobi se, da boš z dobro vestjo o Božjem Kraljestvu tolažil ožaloščene. Dodaj svojemu nauku sadove duha. Ti so: ‚ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, ponižnost, samoobvladanje‘. (Galatom 5:22, 23) Pomagaj ponižnim, da spremenijo svoje misli, da se obogate v »dobrih delih« in večno žive na rajski Zemlji. (Psalm 37:11, 29) Pomagaj jim, da se potrudijo za svojo rešitev, kot se ti trudiš za svojo.

14. a) Kaj se nam svetuje, da bi dosegli rešitev, in zakaj prav v tem času? b) Kaj bomo sposobni narediti in kaj bomo naredili, če bomo to ‚uporabili‘ na sebi?

¹⁴ Sedanji čas je odločilen in okrajšan, zato nam Bog svetuje: »Oznanjaj besedo, ne odnehaj o priliki, nepriliki.« »Bodite torej, ljubi bratje moji, stanovitni, neomahljivi in vedno bogati v delu Jehovinem, ker veste, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« »V marljivosti bodite neumorni, v duhu bodite goreči, Jehovi služite.« (2. Timoteju 4:2; 1. Korinčanom 15:58, EI; Rimljanom 12:11) Torej »delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje (rešitev, NS)... da boste brez graje in čisti Božji otroci, brez madeža, sredi pokvarjenega in popačenega rodu, med katerim se svetite kakor luči na svetu, držeč še besede življenja.« (Filipljanom 2:12, 15, 16)

□ Kako Jehovo hvalijo njegova dela?

□ Kakšne žrtve danes Bog sprejema?

□ Kako lahko drugim olajšamo sprejem vesti o Kraljestvu?

□ Kakšna dobra dela moramo dodati našemu poučevanju?

□ Katera dejavnost je osvežilo za Božje služabnike?

□ Kaj je potrebno sedaj delati?

[Slika na strani 12]

Govoriti drugim o biblijskih resnicah je dobrodejno delo.

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

Ali temeljito preiskujemo in pretehtamo besede resnice, da bi jih lahko prenesli ljudem na njihovih domovih?

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

Naša dela morajo potrditi to, kar oznanjujemo, če nočemo biti obsojeni kot hinavci.