»Dobro zdravje« in krščanska razumnost

APOSTOL Pavel je pisal kristjanom v starodavnem mestu Filipih: »Razumnost vaša bodi znana vsem ljudem.« Tako je nje in vse kristjane od tedaj spodbudil, naj bodo zmerni in razumno uravnovešeni. (Filipljanom 4:5, NS)

Ko gre za naše zdravje, moramo biti pametni. Moramo se, na primer, izogibati pretiranega vdajanja hrani ali drugačne skrajnosti pri tem, in morali bi se primerno razgibavati in si privoščiti počitek. Naše stališče do zdravljenja mora biti razumno, paziti je treba, da nas občutki ne bi zapeljali v kakšno modno zdravljenje. Razumni moramo biti, da bi lahko ohranili v ravnotežju naše duhovno in naše telesno zdravje; moramo se ‚prepričati o važnejših stvareh‘, tako da ne bi skrb za zdravje potisnila Božje kraljestvo na drugo mesto. (Filipljanom 1:10)

Izbirati zdravljenje

Ko se odločamo glede medicinskih in zdravstvenih zadev, je dobro, da vemo, da celo na ta področja vpliva razširjenost nečesa ali modne norosti. Mogoče se še spomniš kakšnega zdravljenja, ki je bilo nekoč razširjeno, sedaj pa se nanj čisto drugače gleda. Se spomniš, da so zdravniki uporabljali X-žarke za akne, odstranjevali otrokom mandeljne za vsako malenkost ali predpisovali nova sulfatna zdravila ali penicilin za skoraj vsako okužbo? Stvari so se spremenile. Čeprav so ti načini zdravljenja v nekaterih slučajih primerni, so izkušnje in raziskovanja pokazala nekatere nezaželene stranske učinke ali pokazala potrebo, da jih je treba previdno izbirati.

Če lahko splošno mnenje vpliva na zdravnike, ki so šolani z »znanstvenimi metodami« in znajo biti previdni glede novih zdravil ali terapije, koliko lažje bo nestrokovnjak postal nerazsoden glede modnih kapric zdravljenja. In tako je z milijoni. Često so zdravniki začeli s kakšnim zdravljenjem omejene terapevtske vrednosti, pa so ga nestrokovnjaki na veliko zlorabljali. Nekatera »zdravljenja«, ki so se razširila, pa so bila dejansko povsem neučinkovita, ker so bile to prevare.a Takšno zdravljenje so vpeljali ljudje, ki so bolnike samo spravljali ob denar. Kristjani se morajo še naprej pozanimati, ali ni neko priljubljeno zdravljenje povezano s »skrivnostnimi silami« ali spiritizmom, kar Biblija obsoja. (Izaija 1:13; 5. Mojzesova 18:10—12)

Nekdo bo vprašal: ‚Kako pa lahko vem, ali je neko zdravljenje prevara ali ne?‘ To je težko reči, ker se za mnoga starejša zdravljenja sedaj zagotovo ve, da so bila povsem nekoristna, čeprav so imela znanstvena, zveneča imena. Tudi v literaturi, ki je pisala o njih, so bila pojasnila, ki so bila nekaterim sprejemljiva. Kje naj tedaj iščemo pomoč?b

Odloči naj razumnost

Učenec Jakob je pisal, da je ‚modrost od zgoraj razumna‘. (Jakob 3:17, NS) Čeprav nekdo ni izvedenec za zdravstvo, mu lahko krščanstvo prizadevanje za razumnost pomaga oceniti vrednost postavljanja diagnoz (ali testiranj) in samega zdravljenja.

Seveda moramo vedeti, da je mnogo različnih načinov obdelave zdravstvenih vprašanj; aktiven kristjan pa ne more vseh poznati. Toda ko se mora zdraviti in kadar se mu nekaj predlaga, se lahko vpraša: ‚Ali predlagano zdravljenje izgleda razumno in združljivo s poznavanjem telesa in bolezni? Ali pa izgleda nenavadno, celo spektakularno. So mi to priporočile nepoučene osebe ali tisti, ki bi imeli od tega finančno korist? Če dvomim v to, potem bi gotovo moral počakati z zdravljenjem, dokler ne izvem kaj več!‘

Ta vprašanja morda izgledajo osnovnošolska, toda dejstva, da so neka nenavadna (groteskna) zdravljenja v preteklosti bila priljubljena, pokažejo, da se ta vprašanja izplača pregledati. To bi lahko ponazorili tudi z nedavnim dogodkom: Žena povprečne izobrazbe in zaposlena v pisarni, je odšla k zdravniku, ki je poudarjal zelo strogo dietno zdravljenje. Pozneje je rekla prijateljem, da ji je zdravnik pokazal »steklenice s tumorji, ki so jih pacienti izvrgli«, tudi »možganski tumor«. Razum bi te moral spodbuditi k razmišljanju. Ali človek s povprečno izobrazbo ve, kako tumor izgleda? Kako bi zato mogel prepoznati pravi tumor, da ne omenjamo tega, kako bi ga telo »izvrglo«? V primeru, ko je šlo za možgane, se je treba še vprašati, kako bi lahko telo »izvrglo« možganski tumor skozi prebavni sistem ali morda drugače?

Nazadnje so mnoge prejšnje raziskave ali zdravljenja, ki so se izkazala ničvredna, bila podprta s trditvami o »čudodelnih snoveh«, nenavadnimi »telesnimi silami« ali čudnimi metodami, s katerimi zdravnik ‚čita‘ bolezni, morda tudi z nihalom ali z nekega dela telesa, ki, kot izgleda, ni bil povezan s tistim, kar se je raziskovalo. Sklicevanje na čustva, skrivnost ali celo na spiritistične moči, ni razumno. (Primerjaj 3. Mojzesova 19:26)

Kaj je z napisanimi mnenji ali dokazi?

Pomaga nam tudi lahko naslednji nasvet: »Preprosti (neizkušeni, NS) verjame vsako besedo, pametni pa pazi na svoje korake.« (Pregovori 14:15, EI)

To je dober nasvet, ker je večina od nas slišala za zdravljenje preko pismenih medijev, kot na primer: ‚Zdravniki so rekli g. Jonesu, da bo živel samo še štiri mesece, toda vzel je ... in sedaj se dobro počuti.‘ Je ta »g. Jones« res bil bolan ali ne; morda veš, da so mnoge prejšnje prevare v zvezi z zdravljenjem bile potrjene s takšnimi zapiski in priporočili. To vsekakor ne pomeni, da moramo biti kritični, če nam bo kakšen znanec povedal svoje doživetje. Toda kadar se moramo glede našega zdravja odločiti za zdravljenje, moramo narediti več kot samo to, da ‚verjamemo vsaki besedi, ki je zapisana v priporočilu‘.

Na primer: četudi je ta ‚g. Jones‘ dejansko bil bolan in si je opomogel, se vprašajmo, zakaj. Na zdravljenje močno vplivajo tudi v priznani medicini »placebo pripravki«. Raziskave so pokazale, da si je skoraj 30 do 40 odstotkov bolnikov opomoglo po ‚zdravljenju‘ z neučinkovitimi tabletami ali injekcijami vode. V Science Digestu (septembra 1981) je pisalo: »Vera, upanje, zaupanje, vsi važni dejavniki učinka placebo pripravkov lahko včasih zdravijo rane, spremenijo kemični sestav telesa in menjajo celo tok najbolj neizprosne bolezni.« Zato, kadar boš moral odločati, koliko boš ‚verjel vsaki besedi‘, pomisli na »učinek placebo pripravkov« in se vprašaj: Je učinkovitost tega zdravljenja ugotovljena z razumnimi in obširnimi raziskavami?

Celo kadar poročilo prekaša samo priporočilo, je dobro pregledati, če je takšno zdravljenje moralno ali religiozno sprejemljivo. Časopis Ameriškega Zdravstvenega Združenja (The Journal of the American Medical Association) je pisal o 28-letni ženi, ki je dobila lupus erythematosus, hudo imunološko obolenje, ki se ga lahko identificira s številnimi kliničnimi testi. Zavrnila je zdravljenje in odšla k vraču, ki je z nje »odstranil prekletstvo«. Vrnila se je očitno ozdravljena. V poročilu JAMA-e je bilo postavljeno vprašanje, kako je lahko azijski vrač ‚odstranil hudega duha‘ in jo ozdravil. Tak način zdravljenja je bil očitno uspešen, toda kristjan bi se moral izogibati takšnega in drugačnega zdravljenja, ki je povezano s spiritizmom. (Primerjaj Matevž 7:22, 23).

Išči strokovno pomoč

Očitno je, da v mnogih primerih glede zdravljenja in v zvezi z vprašanji zdravja potrebujemo nasvet strokovnjaka. Na koga se lahko zanesemo? Sveto pismo nam ponuja tole modro ugotovitev: »Če vidiš moža, ki je spreten v delu svojem — pred kralji bo služeč stal.« (Pregovori 22:29)

Človek, ki raziskuje neko zadevo in pri tem razvija svojo spretnost, postane sposoben in celo izvedenec na svojem področju. Tako je tudi v zdravstvu. Ko torej ‚tehtaš‘ priporočilo zdravnika ali zdravstvenega delavca, se lahko vprašaš: Na kakšnem glasu je? Odgovor na to vprašanje morda ni odvisen samo od njegovega naziva ali kratic pred njegovim imenom. Mnogi so si pridobili nazive, da bi izgledali pomembni. (Primerjaj Matevž 23:6, 7.) Nekateri, ki jim je všeč, če jih drugi nazivajo »doktor«, lahko postavljajo diagnoze ali zdravijo (brezplačno ali za denar),c čeprav so prebrali le nekaj knjig ali nekaj ur obiskovali »tečaj (»šolo«).

Moraš se tudi vprašati: Kako dolgo se je šolal in koliko zna? Ali ga izobraženi ljudje spoštujejo in ga imajo za sposobnega? Učenec Lukež je očitno študiral in si pridobil dovolj izkušenj, da so ga spoštovali zaradi njegove sposobnosti, ker ga je apostol Pavel omenil kot ‚Lukeža, zdravnika ljubljenega‘. (Kološanom 4:14)

Seveda pa tudi nekateri, ki so dobro izšolani v medicinskih vprašanjih, dajo slab nasvet ali slabo zdravijo. Zakaj? Včasih zato, ker se za svoje bolnike ne zanimajo iskreno. Morda so razvili neke posebne teorije o zdravju, ali pa niso v koraku z napredkom medicine in jim zato manjka neobhodno strokovno znanje. Tudi pri tem nam lahko pomaga Biblija.

V njej piše: »Kjer ni posvetovanja, se izjalovijo načrti, kjer pa je mnogo svetovalcev, uspejo.« (Pregovori 15:22, EI) To poudarja, da se izplača dobiti še drugo ali tretje mnenje. Mnogi bolniki zaupajo svojemu zdravniku in zato ne potrebujejo drugega mnenja — na vsako priporočilo, ki jim ga dajo. Toda v resnih primerih ali če se z njim ne strinjaš, je razumno, da poiščeš drugo mnenje. Gotovo boš dobil od nekoga, v katerega zaupaš, nepristranski nasvet. Celo tedaj, če bi ta nasvet dobil od nekoga, ki se morda drugače loti tega problema, bi moral biti nasvet strokoven. Torej, »mnogo svetovalcev« ti bo pomagalo k boljšemu zdravju.

Uravnovesiti duhovno in fizično zdravje

Poleg vsega tega razgovora o zdravju in zdravljenju si morajo predani kristjani zapomniti tole: Če je telesno zdravje še tako važno — je naše duhovno zdravje še važnejše.

Jezus je svetoval: »Ne bodite v skrbeh za življenje, kaj boste jedli; tudi ne za telo, kaj boste oblekli« (EI). Da, paziti moramo, da ne bomo preveč v skrbeh za jed, obleko ali zdravje našega telesa. Kako žalostno bi bilo, če bi se kristjan tako zelo zanimal za svoje fizično zdravje, da bi zanemaril svoje duhovno zdravje! Lahko bi padel v zanko, kakor bogataš iz Jezusove prilike, ki mu je Bog rekel: »To noč bodo zahtevali dušo tvojo od tebe, in kar si pripravil (vključno zdravje), čigavo bo?« Jezus je dodal: »Tako je s tistim (človekom), ki si nabira zaklade, pa ni bogat pred Bogom.« (Lukež 12:20—22, EI)

Res je, da moramo skrbeti za naše zdravje, da bi lahko uporabili naša življenja za službo Bogu. Toda poročila iz različnih krajev pokažejo, da so se nekateri kristjani preveč zaposlili s svojim telesnim zdravjem. Na to nas je opozorila Jehovina priča iz srednjega zahodnega dela Združenih Držav, ki je napisala: »Izgleda, da je veliko teh, ki se preveč zanimajo za svoje zdravje. Stalno mislijo nanj (kar se vidi iz njihovih pogovorov).« V pismu se pojasnjuje, da so, kot izgleda, mnogi postali pretirano zaskrbljeni, ko jim je kdo rekel, da imajo raka. Ti so sicer nestrokovnjaki, toda menijo, da lahko ugotovijo, če ima nekdo raka, in zatem predpisujejo diete in dodatke hrani. Slišala je tudi (ta Jehovina priča), da je neki obiskovalec iz Kalifornije rekel: »Mi (s takšnimi zdravstvenimi navadami) se v skupščini ne družimo s tistimi, ki želijo ostati nevedni in hodijo k svojim zdravnikom.«

Takšno stališče je z mnogih vidikov škodljivo. Krščanski sestanki in kongresi niso povod za pogovore o zdravju, niti za postavljanje diagnoz drugim niti za širjenje določenih načinov zdravljenja. Ne, ti sestanki so za toplo, duhovno druženje. Starešine bi morali paziti, da kraljevska dvorana ne postane središče za propagiranje raznih načinov zdravljenja ali gledišč o zdravju, temveč da ostane kraj enotnosti in pravega čaščenja. (Primerjaj Janez 2:16, 17.)

V sedanji ureditvi je nemogoče biti čisto zdrav. To ne bo mogoče, vse dokler ne pride nova ureditev. Tedaj ‚ne bo noben prebivalec več rekel: »Bolan sem«‘. Tako bo zato, ker jim bodo odpuščene njihove zmote in grehi. (Izaija 33:24, NS) Zato ne bodimo nerazumno zaskrbljeni za naše sedanje zdravje, kot da bi že sedaj hiteli za fizično popolnostjo. Namesto tega pokažimo modrost in razumnost in se osredotočimo na naše duhovno zdravje.

Jezus je pokazal, na kaj bi morali osredotočiti našo pozornost: »In ta dobra vest Kraljestva se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« (Matevž 24:14, NS) Ne smemo dovoliti, da nas od te Božje naloge kaj odvrne; vprašanja o zdravju nas ne smejo oddaljiti od iskrenega podpiranja Kraljestva. Iskati najprej Kraljestvo je modro in razumno. To nam bo prineslo »mir Božji« in tako se lahko izboljša celo naše sedanje telesno zdravje. Toda še važnejše je, da bomo tedaj dobili Božje priznanje, skupaj z vsemi čudovitimi izgledi, ki bodo postali resničnost takrat, ko se bo za človeštvo uporabila Kristusova odkupna žrtev. (Filipljanom 3:8—11; 4:6, 7; Matevž 6:33)

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 18]

Doživeti 100 let?

V preiskavi, ki jo je izvedel Odbor za podaljšanje življenjske dobe, je anketiral tisoč ljudi, ki so doživeli 100 let. Kaj so mnogi od njih običajno delali? Časopis je na to kratko odgovoril:

»Nikoli ne pijančuj. Vstajaj zgodaj. Živi tudi duhovno. Bodi zaposlen. Bodi samostojen.«

V glavnem so bile zabeležene še tele stvari: običajno so hodili zgodaj spat. Malo je bilo debelih. Večina je bilo delavnih in niso bili sanjači.

[Okvir na strani 19]

Pretirana skrb za zdravje

Dr. Lewis Thomas, predsednik Centra za rakava obolenja of the Memorial sloan-Kettering, je v nedavno najbolje prodajani knjigi napisal:

»Kot narod smo postali obsedeni z zdravjem. To je nekaj, kar je že v osnovi popolnoma nezdravo. Izgleda, da ne iščemo več bogastva samega življenja, temveč le še preprečujemo neuspeh in želimo odstraniti smrt. Nič več ne zaupamo v človeško telo. Novo splošno mnenje je, da smo slabo ‚konstruirani‘, pravzaprav zmotno, občutljivi na množico sovražnih vplivov znotraj in okrog nas in da negotovo živimo. Živimo v nevarnosti, da vsak trenutek pademo. ...

Težava je v tem, da nas je premagala propaganda. ... Živimo, dejansko živimo, in smo pravzaprav sorazmerno zdravi ljudje. Daleč smo od tega, da bi bili neprimerno ‚narejeni‘, temveč imamo presenetljivo žilav in vzdržljiv organizem, polni smo zdravja in pripravljeni za večino nepredvidenih okoliščin. Nova nevarnost, ki preti naši dobrobiti, je, da bomo lahko, če bomo še naprej poslušali takšne zgodbe, postali narod zdravih namišljenih bolnikov (hipohondrov), ki žive s prepričanjem, da so napol mrtvi.

Nimamo več časa za kaj takega, niti se ne potrudimo, da bi se posvetili našim bližnjim, znatno nujnejšim problemom, v resnici pa bi nas morala skrbeti naša prezaposlenost z osebnim zdravjem, če morda to ni že znak izogibanja obveznostim, ... medtem ko razpada cela družba.« — The Medusa and the Snail (1979), str. 36—40.

[Slika na strani 16]

MIKRO-DINAMETER: Trdili so, da lahko »spozna« skoraj vse znane bolezni

[Slika na strani 17]

Švicarski »opat« Mermet je z nihalom postavljal diagnoze in iskal izgubljene osebe