Prizadevati si za duhovnimi cilji

»Pozabivši, kar je zadaj (za menoj, EI), a vzpenjajoč se (težim, NS) po tem, kar je spredaj, hitim proti cilju za darilom nebeškega poklica Božjega (proti nagradi, NS.)« (Filipljanom 3:13, 14)

1., 2. Kako zelo so se trudili tekmovalci na starodavnih tekmah in zakaj? (1. Korinčanom 9:24)

DOBER tekač od trenutka, ko zapusti startno črto, misli samo na to, kako bo uspel, misli le na konec teka in računa, da bodo njegove noge zanj zmagale.« Zgodovinar prvega stoletja Lucijan je opisal, kako intenzivno se teče na progi. Vsi živci in vse mišice so naravnani na to, da bi prvi dosegel cilj. Nagrada, pogosto samo venec iz listja, je običajno prinesla zmagovalcu življenjsko ‚najodličnejšo nagrado‘, ker je vsakdo vedel, da zmagovalcu ni bilo ‚za stroške, niti za bolečine‘, dokler ni ‚dobil nagrade‘.a

² Pavel je s tekačem ponazoril, kaj je potrebno, da bi kristjan uspel, zato je apostol tistim, ki težijo za ciljem večnega življenja, svetoval: »Tako tecite, da jo (nagrado), dosežete.« (1. Korinčanom 9:24, EI) Pavel je rekel, da se je »stegoval« (EI) (kakor tekač, čigar telo je nagnjeno naprej, ker je ves usmerjen h končnemu rezultatu) in je »tako hitel proti cilju za nagrado Božjega poklica«. (Filipljanom 3:13, 14, EI) Če hoče krščanski ‚tekač‘ dobiti nagrado — večno življenje, se ne sme obračati h kakšnemu drugemu tekmovanju in na to usmerjati svoje življenje. Je tudi s teboj tako?

‚Bodimo tega mišljenja‘

3. Kakšno stališče po Filipljanom 3:13 morajo pokazati zreli kristjani?

³ Da je ‚pozabil stvari, ki so bile za njim‘, je apostol Pavel pokazal, da je bila ta nagrada njegov najvažnejši cilj. ‚To, kar je bilo zadaj‘, je imel za ‚smeti‘, »odpadke« ali »gnoj«. (Beck; Authorized Version) To je bila energična izjava, če upoštevamo, kaj je Pavel zapustil, ko je začel teči tekmo za življenje (glej str. 4). Sklicujoč se na lastni primer, je Pavel spodbudil: »Vsi, ki smo zreli, bodimo tega mišljenja,« (Filipljanom 3:5—8, 15, 17, NS)

4. Kateri cilj bi morali najprej doseči (a) nekrščeni, ki se zanimajo za resnico, in (b) novokrščeni?

⁴ Tisti, ki jim je apostol Pavel naslovil te besede, so že pričeli tekmovati in so že dosegli krščansko zrelost. Toda kaj tedaj, če nisi krščen in moraš šele začeti teči? Tedaj se moraš truditi za tem prvim ciljem, ker tisti, ki ne bodo tekli, ne bodo prejeli nagrade — večnega življenja. Če pa si pravkar začel teči tekmo za življenje, tedaj je tvoj prvi cilj, da dosežeš krščansko zrelost. To pomeni, da se potrudiš pridobiti čim več spoznanja o krščanski resnici in da si ‚izšolaš čutila, da bi razločil dobro od hudega‘. (Hebrejcem 5:14; 6:1)

5. S katerimi vprašanji lahko ugotovimo, kakšno je naše mišljenje glede življenjskega cilja?

⁵ Pavlove besede, ‚vsi, ki smo zreli, bodimo tega mišljenja‘, kažejo na to, da morajo celo zreli preiskovati svoje ‚mišljenje‘, ker bi lahko kdo bil ‚drugačnih misli‘. (Filipljanom 3:15) Na primer, kakšne stvari si pustil za seboj? Še vedno gledaš nanje kakor apostol Pavel? Ali pa ti materialne pridobitve in prestiž v svetu jemljejo čas in pozornost? Seveda mora kristjan skrbeti za svoje življenjske potrebe kakor tudi za svoje domače. Pavel je opravljal težak poklic, izdeloval je šotore — to pa je bilo nekaj čisto drugega kot ‚sijajna‘ kariera, ki je bila prej pred njim. Toda sedaj je bila ta »nagrada« velika stvar v njegovem življenju, ne pa posvetna zaposlitev. Je s teboj enako? (Dejanja apostolov 18:3; 20:33, 34)

‚Vadi se v predanosti (pobožnosti)‘

6. Kakšna ‚vaja‘ po 1. Timotejevem 4:7, 10 je neobhodna, da bi dosegli življenjski cilj?

⁶ Apostol Pavel je svetoval Timoteju in pri tem opozoril na lastnost, ki je važna za vse, kateri želijo doseči ‚nagrado‘. Nedvomno je imel v mislih leta stroge vaje atletov, ko je pisal: »Vadi pa se v predanosti Bogu, to naj bo tvoj cilj. Zato se namreč trudimo.« (1. Timotejev 4:7, 10, NS)

7. Kaj je predanost (pobožnost) in kako lahko preiščemo naše nagibe?

⁷ Predanost pomeni našo osebno vdanost (zvestobo) Jehovi. To pokaže, kaj imamo v srcu, in se ne določa obvezno po naših zunanjih religioznih delih.b Zato se moramo redno izpraševati, zakaj sodelujemo v sveti službi. Ali zato, ker se bojimo, kaj bodo drugi mislili, če ne bi tako delali? Ali zato, ker hočemo na druge narediti vtis? Ali enostavno zato, ker pri tem vztrajajo starši? Ali pa zato, ker želimo ugajati Bogu? Včasih vsakdo med nami potrebuje blago spodbudo od drugih. Osebni delež ali neka organizacijska priprava lahko služi kot takšna spodbuda, toda kar delamo, bi dejansko morala biti »dela pravičnosti«. (2. Petrov 3:11)

8. Kaj je razen biblijskega študija še potrebno, da bi razvili predanost Bogu?

⁸ Človek lahko postane predan (ali pobožen) tako, da se ‚hrani z besedami vere‘ — s preučevanjem Biblije doma in v skupščini. (1. Timotejev 4:6) Toda potrebno je več kot le branje gradiva. Vprašaj se: Kaj mi to pove o Jehovi? Kako bi to moralo vplivati na moje življenje ali na moje gledišče glede drugih? Bom živel po tem, kar sem se naučil? Kdaj? In kako? Takšno razmišljanje je del naše ‚vaje‘ v predanosti oziroma pobožnosti.

9. Kateri doživljaj pokaže, da mora biti stalna ‚vaja‘ v predanosti tudi naš cilj?

⁹ Atlet, ki se uri, nenehno razmišlja o tem, kako bi se izboljšal. Kot tekači v krščanski tekmi moramo paziti, da na duhovni razvoj nikoli ne gledamo kot na nekaj samo po sebi umevnega. Ženska, ki je sestanke Jehovinih prič obiskovala od otroštva in redno sodelovala v oznanjevanju, je ugotovila, da je treba več kot le običajno opravljanje krščanske dejavnosti, ker je pozneje zabredla v nemoralo. Ko se je pokesala, je rekla: »Mislila sem, da sem duhovna, toda pozneje sem doumela, da sem hodila mimo občutkov. Ko sem se zavedla duhovnega padca, sem začela veliko več preučevati, in to uporabljati na sebi. Molila sem k Jehovi, da bi mi pomagal. Tako sem začela duhovno rasti in prvič razvila tudi osebni odnos z Bogom.«

10. Kako nam lahko to, če znamo ceniti stvari okoli nas, pomaga, da se Jehovi še bolj približamo?

¹⁰ Prav tako moramo znati ceniti stvari okoli sebe. Ko si, na primer, užival pri jedi okusnega sadja, si morda razmišljal: »Kako čudovit je naš Oče, ker nam je priskrbel kaj takega!« Ali pa si, ko si ostrmel nad razkošjem barv sončnega zahoda, vzkliknil: »Kakšen umetnik je naš Oče!« Nauči se v vsakdanjih stvareh ‚videti‘ dokaze Jehovine skrbi. Tako se Mu boš še bolj približal. (1. Tesaloničanom 5:18; Jakob 4:8)

‚Vzpenjajmo se‘ — čeprav še nepopolni

11. Ali si lahko kristjan, ker je že veliko let v resnici, malo oddahne?

¹¹ V krščanski skupščini prvega stoletja so v Filipih nekateri, ko so bili že nekaj časa na poti resnice, začeli popuščati, ker so mislili, da so dosegli že zadovoljivo duhovno raven. Pavel je opozoril na svoj primer, rekoč: »Ne kakor da bi bil že (čeprav apostol in kristjan že več kot 25 let) dosegel (nebeško nagrado) ali da bi bil že popoln, toda trudim se (za njo) ... Bratje, jaz ne mislim, da sem že dosegel.« (Filipljanom 3:12, 13, EI)

12. Zakaj se mora kristjan pri oblačenju nove osebnosti nenehno truditi?

¹² Kristjan vedno napreduje. Nenehno je treba »napredovati« v oblačenju nove osebnosti. Upirati pa se moramo slabostim, ki bi nas lahko onesposobile. (1. Timotejev 4:15; 1. Korinčanom 9:27) Jehovina priča je priznala, da se je često obnašala ošabno in je zlahka druge razburila. Ko so ji glede tega svetovali, je doumela, da bi s tem lahko ogrozila svoje večno življenje. »Začela sem se truditi, da mislim o drugih pozitivno. Nekaj časa sem se morala k temu siliti, pozneje pa je postalo lažje,« je priznala. »Kadar sem bila izzvana, sem molila: ‚Jehova, ne želim tako delati. Ti veš, da je to zame težko, zato te prosim, pomagaj mi!‘ Dejansko mi je pomagal!« Za cilj si je postavila, da premaga določene slabosti in ‚rodi‘ več sadov Božjega duha. Bila je blagoslovljena, postala je celo sposobna služiti kot misijonarka. So takšni cilji, za katerimi bi moral ti težiti? (Galatom 5:22—26)

13. Kateri cilj si je postavila in dosegla omenjena družina in kaj jo je k temu spodbudilo?

¹³ Kristjan, ki upošteva, da »še ni popoln« ali da še ni dosegel nagrade — večnega življenja, bo še naprej pazil na svoje stališče do službe. Tako je zakonski par iz Združenih Držav Amerike preiskal svoje okoliščine. Tedaj (1958) je bila žena glavna učiteljica, mož pa je kot trgovec zaslužil na uro več kot 40 dolarjev. »Začela sva razmišljati o nekaterih, ki so služili v glavnem središču Jehovinih prič, ki so pustili vse, da bi tam delali brez plačila, samo da bi prinašali resnico ljudem, kot sva midva,« je rekla žena. Spodbujena s takšnim zgledom, sta prodala hišo in se z obema otrokoma odselila v področje, kjer je bilo manj oznanjevalcev Kraljestva. Oba sta zadovoljno opravljala nižja dela, da sta preživljala družino. Bistvo njunega življenja je bilo to, da sta pomagala drugim, saj sta kmalu imela vsak povprečno 15 biblijskih študijev na teden. »Doživela sva veliko radost, kakršne si z denarjem ne bi mogla nikoli kupiti. Še posebej vesela pa sva bila, ko sva lahko videla, da tudi najina otroka rasteta v isti ljubezni do Jehove,« je rekel mož. (Filipljanom 4:12, 13)

14. Naštej nekaj osebnih ciljev, za katerimi so mnogi težili!

¹⁴ Seveda se ne more vsaka družina preseliti, toda vedno več je takšnih, ki si zadeve urede tako, da bi lahko več sodelovali v oznanjevanju in postali celo pomožni ali splošni pionirji. V službenem letu 1981 je v pionirski službi mesečno sodelovalo povprečno 151 180 ljudi — kar je doslej največ in skoraj 10 odstotkov več od prejšnjega leta! Mnogi so si postavili za cilj, da bi delali v Betelih ali postali misijonarji. Pred nedavnim so bile odprte nadaljnje Gilead šole v Mehiki in Zvezni Republiki Nemčiji, zato je veliko več ljudem možno ostvariti nove in večje cilje v življenju. Drugi so se zelo trudili, da bi globoko ljubezen do Jehove ‚vsadili‘ svojim otrokom. Predani moški so se trudili na delu kot sluge pomočniki, starešine ali celo potujoči nadzorniki, pridobili so si duhovne sposobnosti, ki se zahtevajo. (1. Timotejev 3:1—13)

15. Kako lahko krščanske žene pomagajo svojim možem, da le ti vztrajajo pri življenjskem cilju?

¹⁵ Tudi krščanske žene pomagajo, in sicer tudi one postavljajo ‚nagrado‘ pred vse drugo. »Nikoli ne bom pozabil, kaj mi je rekla žena, ko sem prebral, da so trije možje, ki sem jih vpeljal v svoj posel, ko smo se selili, pravkar postali milijonarji,« je povedal mož, Jehovina priča, o katerem smo govorili v 13. odstavku. »Rekla je: »Denar danes pride, jutri izgine. To pa, kar delava midva, da duhovno pomagava ljudem, je trajna korist.« Vedno me je spodbujala, naj ne težim za velikimi zaslužki. Z njeno pomočjo sva stopila v pokrajinsko službo, ko sta otroka odrasla.« Da, žene, ki duhovno podpirajo svoje može, jim lahko pomagajo, da dobijo ‚milost od Jehove‘. (Pregovori 18:22)

Okoliščine so različne

16. a) Kaj je apostol Pavel očitno mislil, ko je rekel skupščini v Filipih, »priložnosti niste imeli«? b) Kako vemo, da Jehova ni nezadovoljen z napori svojih služabnikov?

¹⁶ Skupščina v Filipih je bila v prvem stoletju izjemno velikodušna do Pavla, vendar je preteklo precej časa, ko mu niso materialno pomagali. Zakaj? »Priložnosti niste imeli,« (EI) je pisal Pavel. (Filipljanom 4:10) Morda zaradi težkih časov, spremenjenih okoliščin ali zato, ker niso vedeli, kje je Pavel, niso mogli storiti, kar so želeli. Tudi nam lahko okoliščine omejijo to, kar delamo. Jehova to razume. Na primer: pod Mojzesovim zakonom je Jehova sprejel kot žrtev za krivdo to, kar je človek lahko dal, čeprav je bilo to samo osem skodelic moke! (3. Mojzesova 5:5—11) Vse, kar je Bog zahteval, je bilo, da se žrtvuje najboljše od vsega. (2. Mojzesova 23:19; Hebrejcem 13:15, 16)

17. Kaj pomenijo mejniki ob naši tekmovalni stezi h končnemu cilju, nagradi večnega življenja?

¹⁷ Toda ali Jehovi res dajemo — najboljše? Ali imamo vedno pred očmi veliko nagrado — večno življenje? (Primerjaj Hebrejcem 12:1, 2.) Zelo nam bo pomagalo, če se bomo trudili, da izpolnimo duhovne cilje na naši poti, to so mejniki na naši tekmovalni stezi. Kot smo že videli, je takšen mejnik — krst. Si ga že dosegel? Kaj pa je s krščansko zrelostjo — z iskrenim sprejemanjem celotnega obsega krščanske resnice, brez sumničenj, raziskovanja in spodbijanja ob vsaki novi misli? In ali si se naučil, da o vsakdanjih stvareh odločaš na osnovi biblijskih načel? Če delaš tako, tedaj si že ob naslednjem mejniku. So sadovi duha vsajeni globoko v tvojo osebnost? Ti je oznanjevanje enako pomembno, kot je bilo našemu Vzoru, Jezusu Kristusu? In zakaj tako delaš? Te k temu spodbuja resnična pobožnost? Čeprav je bil Timotej starešina v krščanski skupščini, se mu je svetovalo, naj mu bo za cilj, da se vadi v njej. Si že dosegel katerega teh ciljev in segaš že po drugem, medtem ko misliš na veliko nagrado, na večno življenje? Se zares ‚vzpenjaš‘?

18. Kakšne nagrade dobimo sedaj, če razvijamo predanost?

¹⁸ Za takšen trud je mnogo nagrad. Kakor je Pavel rekel, ‚ima predanost obljubo sedanjega življenja‘. (1. Timotejev 4:8) Prištel je zadovoljstvo, ki ga lahko imamo kljub težavam že sedaj: »Kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa vendar mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli, pa vendar imamo vse.« (2. Korinčanom 6:10, EI)

19. Zakaj bi moral vsakdo od nas paziti na to, kako teče za večnim življenjem?

¹⁹ Kmalu bomo dosegli naš končni cilj, ‚prihodnje življenje‘. Pavel je lahko rekel, ko je pričakoval nebeško nagrado: »Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami.« (Rimljanom 8:18, EI) Da, ves trud pri teku ne bo vreden primerjave z blagoslovi nagrade — večnega življenja v nebesih ali na Zemlji. Zato ostani pri duhovnih ciljih. Teci k zmagi. Teci — kot da je tvoje življenje odvisno od tega — ker tako tudi je! (Psalm 37:3, 4, 11, 29)

[Podčrtni opombi]

◻ Kaj je glavni cilj, za katerim mora kristjan težiti, in kakšno mišljenje bi morali imeti, da bi ga dosegli?

◻ Zakaj je ‚vaja‘ v predanosti tudi naš cilj?

◻ Naštej nekaj predciljev v našem teku h končnemu cilju, večnemu življenju?

◻ Ali je Jehova nezadovoljen z našim trudom v njegovi sveti službi?

[Slika na strani 22]

To so predcilji našega krščanskega teka h končnemu cilju — večnemu življenju

predanost

zrelost

krst

povečana služba

več sadov svetega duha