Kakšen je Božji namen »ponovnega rojstva«
»Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega. Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba se vam je na novo roditi.« (Jan. 3:5, 7)
1., 2. a) Kaj moramo doumeti, preden bi lahko zadovoljivo pojasnili Božji namen »ponovnega rojstva«? b) Kaj zagotavlja Božja beseda glede Božje pravičnosti in kaj kljub temu to ne zahteva od njega?
PREDEN lahko zadovoljivo pojasnimo, kakšen je Božji namen »ponovnega rojstva«, je potrebno spoznati in doumeti nekaj osnovnih lastnosti Boga Jehove in njegov namen z zemljo in človekom.
2 Pričevanje Božje besede nam zagotavlja, da je pravičnost ena izmed Božjih izrednih lastnosti. Pravičnost je tudi osnova njegovega prestola. (5. Moj. 32:4; Psalm 89:14) Vendar pa ga njegova pravičnost ne obvezuje, da bi dal vsem inteligentnim stvarjenjem enake prednosti. Tako je na primer ustvaril duhovna stvarjenja, angele, ki so višji od ljudi. Tudi ni enako nagradil vseh svojih zvestih zemeljskih stvarjenj. Tako je rekel Jezus, da je z ozirom na Janeza Krstnika, ‚najmanjši v nebeškem kraljestvu, večji od njega‘. (Matevž 11:11) Dobro bi bilo, da si te misli zapomnimo, ker bomo obravnavali temo o »ponovnem rojstvu«.
Božji namen z zemljo in človekom
3. Kakšna čudovita naloga je bila dana Adamu in Evi, ko sta bila ustvarjena?
3 Da bi lahko razumeli, kakšen je Božji namen pri »ponovnem rojstvu« nekaterih ljudi, moramo poznati okoliščine, ki so Boga navedle, da to povzroči. Če se vrnemo v čas naših prastaršev, vidimo, da jim je Bog zapovedal: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.« (1. Moj. 1:28) Po svoji popolnosti sta bila Adam in Eva Božja otroka. In ker ju je Bog postavil v čudovit, parku podoben vrt, poln vseh vrst živali in prekrasnega cvetja ter sadnega drevja, sta bila dejansko srečna. Ko bi si podložila zemljo in jo napolnila s svojo vrsto, bi vsa zemlja postala raj, naseljen s popolnimi ljudmi, kakršna sta bila Adam in Eva. Kako čudovite stvari so bile pred njima!
4., 5. a) Zakaj sta naša prastarša odpovedala in nista izpolnila svoje naloge? b) Kdo bo torej po Jehovini zapovedi izvršil njegov namen glede zemlje in ljudi?
4 Toda naša prastarša sta premalo cenila te Božje priprave in prekršila sta njegov zakon. Zato ju je Bog pregnal iz družine svojih otrok in ju obsodil na smrt. Zato so se vsi njuni potomci rodili grešni in podložni smrti. (1. Moj. 3:19; Rim. 5:12) Tako naša prastarša nista bila sposobna izpeljati Božje prvotne naloge, niti so to lahko storili njuni potomci. Pomeni to, da Božji namen z zemljo in ljudmi ne bo nikoli uresničen? Nikakor ne, ker nas Božja beseda prepričuje, da se njegov namen ne bo nikoli izjalovil. (Izaija 46:10, 11; 55:10, 11)
5 Kako se bo tedaj uresničil Božji prvotni namen z zemljo in ljudmi? Po Semenu, kakor je Bog napovedal v Edenskem vrtu in obljubil tudi Abrahamu. Apostol Pavel pokazuje, da je to seme v prvi vrsti Jezus Kristus. (1. Moj. 3:15; 22:17, 18; Galatom 3:16, 29)
Kako se bo uresničil Božji prvotni namen
6. S pomočjo koga je Bog Adamovim potomcem pripravil pot vrnitve v Božjo družino?
6 Kaj je naredil Jezus Kristus, da bi se izpolnil Božji prvotni namen? Najprej je odstranil obsodbo, ki je na človeški družini zaradi Adamovega upora. Jezus je to lahko naredil, ker je bil rojen kot popoln človek. Njegov oče je Bog Jehova — ne Marijin mož Jožef. Jezus je to obsodbo odstranil, tako da je kot žrtev umrl na mučilnem kolu. Eden glavnih razlogov Jezusovega prihoda na Zemljo je bil, da da svoje življenje za odkupnino. S tem je odprl Adamovim potomcem pot vrnitve v Jehovino priznano družino. (Matevž 28:20)
7. Na osnovi česa je bil Jezus obujen iz mrtvih kot duhovni sin?
7 Toda mrtev odkupitelj ne bi mogel koristiti ljudem. Zato je Bog Jehova tretji dan obudil Jezusa Kristusa, ‚oživil ga je v duhu‘. (1. Petr. 3:18) To je Jehova storil na osnovi tistega, kar se je zgodilo ob reki Jordan, ko je bil Jezus krščen; tam ga je namreč s svojim svetim duhom označil kot duhovno rojenega Sina. Janez Krstnik ni samo videl, kako se je Božji duh spustil na Jezusa v obliki goloba, temveč je tudi slišal Božji glas, ki je govoril: »Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.« (Mat. 3:16, 17; Hebr. 10:5—10)
8. Za kaj je bil Jezus maziljen in določen s tem, ker je bil »ponovno rojen« v Jordanu?
8 Jezus torej ni postal samo duhovni Božji Sin, temveč tudi Mesija, Kristus ali maziljenec in bodoči Kralj Božjega Kraljestva. Imenovan je bil tudi za velikega duhovnika v korist umirajočega človeškega rodu, da bi odstranil posledice greha. (Hebr. 7:26) Razen tega so veljale zanj besede iz Izaije 61:1, 2: »Duh Gospoda Jehove je nad mano, zato, ker me je Jehova pomazilil, da naj oznanjam blagovestje krotkim; poslal me je obvezovat potrte v srcu, oznanjat svobodo jetnikom in zaprtim, da se jim odpira ječa.« Jezus je bil tedaj (ob krstu) duhovno rojen oziroma »ponovno rojen«. Vse do smrti je ostal Božji, z duhom maziljeni Sin kljub vsemu, kar je poskušal Satan, da bi ga navedel, da izgubi čistost. Zato ga je Bog obudil iz mrtvih.
9. Kakšno pravico je Bog dal Jezusu zaradi njegove zvestobe do smrti in v kakšen namen?
9 Potem ga je »Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsa imena«. (Filip. 2:9—11, EI) Njegovo obujenje iz mrtvih je videlo na stotine prič. Malo preden se je vrnil k svojemu Očetu v nebesa, je rekel svojim učencem: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.« (Mat. 28:18) Na osnovi svoje žrtvene smrti in moči, ki jo je prejel ob vstajenju in vnebohodu, ko je sedel Bogu na desnico, je imel vso pravico, da obnovi človeštvo. (Luk. 22:69) Zato je Jezus Kristus sedaj sposoben uresničiti Božji prvotni namen z Zemljo in s človekom. Torej se nanj nanašajo vse mesijanske prerokbe. (Glej Psalm 72; Izaija 9:6, 7; 11:1—10)
Zakaj so »ponovno rojeni« tudi drugi
10., 11. a) Katero biblijsko pričevanje pokaže, da bo imel sodediče v svojem Kraljestvu? b) Koliko jih bo imelo to prednost in kako vemo, da je to število dobesedno?
10 Bo Jezus Kristus vse to sam naredil? Ne. Ali bodo v njegovi vladavini z njim angeli? Ne. V izpolnjevanju teh mesijanskih prerokb bodo z njim sodelovali tisti, ki so bili kakor on — ljudje na Zemlji. Pod delovanjem Jehovinega duha se rodijo — kot duhovni sinovi — z upanjem na večno življenje v nebesih. Kot takšni imajo še posebej pristen odnos z Bogom, ‚duha sinovstva, s katerim kličejo: »Aba, Oče!«‘. (Rim. 8:15) Jezus je svojim apostolom vedno znova poudarjal to upanje. (Luk. 22:28—30; Jan. 14:2, 3) Tudi apostoli so stalno govorili o tem upanju. (Rim. 8:17; 1. Kor. 15:52, 53; 1. Jan. 3:2)
11 Koliko ljudi si lahko pridobi ta nebeški položaj? Po biblijskih stavkih, ki govore o tej temi, bo sorazmerno malo »ponovno rojenih«. To je tudi pričakovati, ker je to posebna nagrada in največja prednost. Jezus jim je rekel: »Ne boj se, mala čreda! kajti Oče vaš je sklenil, dati vam kraljestvo.« (Luk. 12:32) Koliko jih bo torej? Apostol Janez je rekel, da je videl 144 000 duhovnih Izraelcev z obeležbo na čelih in teh istih 144 000, ki so stali na gori Sionu z Jagnjetom, Jezusom Kristusom. To število moramo vzeti dobesedno, ker nam sobesedilo govori o »veliki množici, ki je nihče ni mogel sešteti«. (Razod. 7:3, 4, 9; 14:1, 3; 20:4, 6)
Ljudstvo za njegovo ime
12., 13. Kakšna je Jehovina naloga teh bodočih sodedičev Kraljestva danes?
12 Toda Bog Jehova je tem bodočim kraljem in duhovnikom namenil tudi delo, dokler so še kot ljudje na Zemlji. Kakšno delo? Kakor je bil Jezus maziljen, da »objavi dobro vest krotkim«, tako so tudi oni maziljeni za oznanjevanje dobre vesti o Božjem kraljestvu. (Iza. 61:1, 2; Luk. 4:16—21; Dej. ap. 8:4, 12) Zato je dal Jezus svojim učencem nalogo, da ‚pridobivajo učence izmed ljudi vseh narodov, krščujoč jih‘. (Mat. 28:19, 20) Malo pred vnebohodom je Jezus rekel enajsterim zvestim apostolom, naj bodo njegove ‚priče vse do krajev zemlje‘. (Dej. ap. 1:8)
13 Eden glavnih razlogov, zakaj Bog dopušča oznanjevanje »dobre vesti« med vsemi narodi, je ta, da ‚prejme izmed njih ljudstvo za svoje ime‘. (Dej. ap. 15:14) Ker je Bogu ime Jehova, so znani kot Jehovine priče. (Iza. 43:10—12) Vendar ti maziljeni nasledniki Jezusa Kristusa ne oznanjajo sami »dobre vesti« krotkim in ne pridobivajo učencev sami in ne pričajo sami za Boga Jehovo. Kakor so v starem Izraelu Jehovini zakoni veljali tudi za tujce, ki so živeli med njimi, tako tudi zapovedi, dane duhovnim Izraelcem, veljajo za njihove sodelavce, »veliko množico« »drugih ovc«. (Jan. 10:16; Razod. 7:9)
14. Kakšno obveznost še imajo maziljenci, ki posnemajo Jezusa Kristusa?
14 Druga naloga maziljencev, ki posnemajo Jezusa Kristusa, je ta, da prinašajo sadove Božjega duha, namreč: ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobroto, vero, ponižnost, samoobvladanje. (Gal. 5:22, 23) Jezus je rekel, da se bo njegove prave naslednike spoznalo po medsebojni ljubezni. (Jan. 13:34, 35) Zato apostol Pavel svetuje: »Da ste slekli z ozirom na prejšnje življenje starega človeka, ki gine po slah prevare ... in ste oblekli novega človeka, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice.« Kako pomembno je to za kristjane, se lahko vidi iz naslednjih apostolovih besed: »Temveč tarem svoje telo in ga usužnjujem, da ne bi kako, ko sem drugim oznanjeval, sam bil zavrgljiv.« (Efež. 4:22—24; 1. Kor. 9:27) Samo tedaj, če ostanejo zvesti do smrti, lahko maziljenci upajo, da bodo dobili »venec življenja«. (Razod. 2:10)
Božji prvotni namen se ni spremenil
15. a) Kakšna je zmota mnogih navideznih kristjanov glede Božjega namena? b) Katero upanje se poudarja v Krščanskih grških spisih, vsled česar je prišlo do takšnega gledišča?
15 Mnogi navidezni kristjani grešijo ravno v tem, ker prezirajo Jehovin prvotni namen z zemljo in človekom. Njegova beseda nam točno pove, kakšna je ta namera, Bog pa nam zagotavlja, da se on ne spreminja. (1. Moj. 1:28; Iza. 45:18; Mal. 3:6) Razen tega Krščanski grški spisi poudarjajo Jehovin nadaljnji namen, objavljen zatem, ko je človeštvo zapadlo v greh, in sicer, da bo Bog izbral določeno število ljudi, ki bodo postali sovladarji njegovega Sina v nebeškem kraljestvu. (1. Moj. 3:15; 2. Tim. 4:7, 8, 18) Vsi ti pa se morajo, kot se je Jezus Kristus, »ponovno roditi«. (Jan. 3:3) Toda Božja priprava rešitve po Kristusovi žrtvi ni omejena samo na tiste z nebeškim upanjem. To se lahko jasno vidi iz Krščanskih grških spisov.
Ena rešitev — dve upanji
16., 17. Kateri biblijski stavki pokažejo, da blagoslovi Kristusove žrtve niso omejeni samo na tiste z nebeškim upanjem?
16 Jezus je učil svoje naslednike moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Mat. 6:9, 10) Da bi se lahko na zemlji izpolnjevala Božja volja tako kakor v nebesih, morajo na Zemlji živeti pravični ljudje, za katere je napovedano: »In Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze z njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« To ne more veljati za nebesa, ker tam ni joka, žalovanja, bolečin ali smrti. (Razod. 21:3, 4)
17 Da bodo Božje velikodušne priprave koristile dvem vrstam ljudi, se vidi iz besed apostola Pavla v listu Rimljanom 8:19—21: »Kajti stvarstvo (ena skupina) željno pričakuje razodetja Božjih sinov (druga skupina). Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, ne iz svoje volje, ampak zaradi tistega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo samo iz suženjstva pokvarjenosti rešilo v svobodo poveličanih Božjih otrok.« (EI) Torej imajo korist od vere v Kristusovo žrtev dve vrsti ljudi — 144 000 tistih, ki so ‚odkupljeni od zemlje‘, da bodo živeli v nebesih kot Božji sinovi, in mnoge milijarde drugih, ki bodo večno živeli v zemeljskem raju. (Razod. 7:4, 9; 14:3; Mat. 25:31—34)
18., 19. a) Kaj pokazuje, da se bo kmalu izpolnil Božji namen z zemljo in ljudmi? b) Kdo sestavlja Božje Kraljestvo in »Abrahamovo seme«? c) Katera vprašanja je treba še pregledati?
18 Iz tega se lahko jasno vidi, da se bo vseeno uresničil Božji prvotni namen z zemljo in človeštvom. Izpolnitev biblijskih prerokb iz Matevža 24. poglavje, Marka 13. poglavje in Lukeža 21. poglavje, iz 2. Timotejevega lista 3:1—5 in Razodetja 6:1—8 pokazujejo, da je čas blizu! Zaradi satanovega upora in Adamove in Evine neposlušnosti je Jehova dodal nebeško nagrado za skupino, ki bo imela prednost sodelovati pri uresničenju njegovega prvotnega namena. Samo člani te skupine pa se morajo »ponovno roditi«. Skupaj s svojim Gospodom in Učiteljem, Jezusom Kristusom, sestavljajo kraljestvo, za katero je Jezus učil moliti svoje naslednike. Ti so »Abrahamovo seme«, ki bo blagoslovilo »vse rodovine na zemlji«. (1. Moj. 22:18; Gal. 3:29)
19 Pregledali smo, zakaj so se morali Božji Sin in njegovi kraljevski sodediči »ponovno roditi«, koliko jih je in kakšne so njihove obveznosti. Neodgovorjena pa so ostala še naslednja vprašanja: Kakšna je Božja vloga in kakšna je vloga ljudi pri »ponovnem rojstvu«? Kdaj lahko nekdo reče, da ga je Jehova izbral, da bo »ponovno rojen«?