Služiti Jehovi »z ramo ob rami«
»Spremenil bom narodom govor, da bo čist, da bi vsi klicali Jehovino ime in mu služili z ramo ob rami.« (Zefan. 3:9, NS)
1. Kakšna zagotovila imamo glede Jehovine preroške besede?
JEHOVINA preroška beseda se vedno znova nezmotljivo izpolnjuje. Sam nam pravi: »Tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temveč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Iza. 55:11) Tako je bilo z mnogimi posameznostmi Zefanijeve velike prerokbe.
2. a) Katerih narodov se tičejo besede iz Zefanije 2:4—8? b) Kako danes obisk teh mest potrjuje točnost prerokbe?
2 Zefanija, na primer, sporoča Jehovine besede obsodbe filistejskih mest, keretejskega naroda, Filisteje in Moaba ter Amona. (Zefan. 2:4—8) Vse te prerokbe so se izpolnile na pozornost zbujajoč način v letih in stoletjih, ki so sledila. Kje je danes filistejsko ljudstvo s svojimi mesti in kje so njihovi podložniki, Keretejci? Ni jih več. Kaj pa je z Moabom in Amonom? V prerokbi je napisano:
»Zavoljo tega, kakor resnično živim, govori Jehova nad vojskami, Bog Izraelov: ‚Moab bo kakor Sodoma, Amonovi sinovi kakor Gomora: goščava trnja, solna jama in večna puščava!‘« (Zefan. 2:9, EI)
Kaj vidiš, če potuješ po transjordanskih področjih, kjer so nekdaj cveteli ponosni narodi Moaba in Amona? Puščobo — tako, kakor je napovedal Jehova! Zgodovina pokazuje, da je tudi Etiopija skupaj z Egiptom trpela zaradi babilonskih osvajalcev. (Zefan. 2:12)
‚PREDMET ZAČUDENJA‘
3., 4. a) Kakšna je bila Jehovina beseda glede Asirije in Niniv? b) Zakaj je to izgledalo neverjetno? c) Kakšne dokaze imamo, da se je prerokba izpolnila?
3 Najbolj nepričakovana je izpolnitev Jehovine besede glede Asirije in Niniv. Ko je Zefanija prerokoval, so bile Ninive ponosno asirsko glavno mesto, na višku svoje slave. To je bilo najmanj petnajst let, preden se je ta narod moral umakniti s položaja zaradi druge svetovne sile v biblijski zgodovini. Kdo bi si lahko kaj takega predstavljal? Toda Jehova je bil proti nacionalističnemu »krvoločnemu mestu« (EI). (Nahum 3:1, 5) Po Zefaniji je izjavil, da bo s tem mestom obračunal, rekoč:
»In on iztegne roko proti severu in uniči Asirijo in Ninive naredi v samoto, suho kakor puščava. ... To je tisto veselo mesto, ki je prebivalo brez skrbi, ki je govorilo v srcu svojem: Jaz sem in nobenega ni razen mene! Kako je postalo v puščavo, v ležišče zverini! Vsak, kdor pojde mimo, bo žvižgal, mahal z roko.« (Zefan. 2:13—15)
4 ‚Nemogoče!‘ — so gotovo rekli ljudje tistih dni. Vseeno so morali še v isti generaciji to doživeti! Nabopolazar babilonski in Kijaksar medijski sta leta 633 pr. n. št. premagala in osvojila Ninive. Babilonski kronisti so zapisali: »Iz mesta in templja so odnesli veliko plena in mesto spremenili v kup ruševin.« Opustošenje Niniv je bilo tako popolno, da se stoletja ni vedelo, kje je pravzaprav mesto ležalo. V devetnajstem stoletju so ga spet našli in odkopali so znamenito knjižnico Asurbanipala II. Toda do današnjih dni je ostalo to področje neplodna pustinja, kjer se včasih zadržujejo črede. Kako točna izpolnitev Jehovine preroške besede!
5. Kakšno mogočno vest vsebuje ta prerokba za naše dni?
5 Toda najvažnejše je, da je v tem preroškem poročilu vest za danes. Služi »v svarilo nam, na katere so prišli konci vekov«. (1. Kor. 10:11, 12; Rim. 15:4; 2. Tim. 3:16, 17) Spodbuja nas, da se izogibamo oholega in materialističnega mišljenja, vdajanja užitkom in nasilnega značaja, ker je zaradi teh stvari Jehova obsodil tiste narode. Vedeti bi morali, da te prerokbe veljajo tudi danes in da se njihova vrhunska izpolnitev hitro bliža. Jehova, živi Bog, jih ni ohranil do današnjega dne le kot zgodovinsko poročilo. Ti starodavni narodi imajo sodobnega dvojnika, posebno Asiriji podobne posvetno-vojaške sile, ki se hvalijo s svojo močjo. Jehova se bo brez dvoma maščeval vsem takšnim nasprotnikom njegovega Kraljestva. (Nahum 1:2; Zefan. 1:2, 9)
‚GORJE ... NASILNEMU MESTU‘
6. Kakšno vprašanje se postavlja sedaj; in zakaj je primerno?
6 Sodobne vojaško usmerjene, samovoljne vladavine, so zelo podobne okrutnim Ninivam, mogočnega asirskega kraljestva. Toda Jehova daje vedeti, da obstaja še drugi del sodobne svetovne ureditve, ki jo še bolj obsoja. Kdo je to?
7. a) Katero »nasilno mesto« ustreza staremu Jeruzalemu; in zaradi česa? b) Kako je zavrnilo vest?
7 To je tisti del sveta, ki trdi, da je Božji narod, tako kakor sta to zatrjevala Juda in Jeruzalem za časa Zefanije. Predstavlja se kot krščanstvo«. Toda njegovo duhovništvo je odstopilo od čistih naukov Božje besede, Biblije in njegovi narodi in države ne poslušajo dobrih moralnih meril iz te Besede. Zato Zefanija sedaj govori proti temu »mestu«, ki sramoti Boga:
»Gorje uporno, nečisto, nasilno mesto! Ne posluša Jehovinega opomina, ne sprejme nobenega nauka (svarila, NS). V Jehovo nima zaupanja, svojemu Bogu se ne približa.«
Jehova je poslal svoje priče po vsem krščanstvu, po njegovih mestih in vaseh, od hiše do hiše. »Jutro za jutrom« so objavljali njegove obsodbe. »Kakor luč« so razsvetljevali njegove pravične zahteve. Toda krščanski voditelji in duhovniki so bili »domišljavci« in ‚niso poznali sramu‘ v nasprotovanju poslancem pravičnega Jehove in njegovega Kraljestva. (Zefan. 3:1—5, EI)
8., 9. a) Kaj sedaj objavlja Jehova? b) Kako obsežna je njena izpeljava? c) Zakaj bi morali biti zato hvaležni?
8 V podporo svojega zvestega preroka izreka sedaj suvereni Gospod Jehova obsodbo, in jo razširja med vsemi narodi, višek te obsodbe pa se glasi takole:
»Zato me čakajte, govori Jehova, do dne, ko vstanem, da bi plenil! Kajti (sodni, NS) sklep moj je, da zberem narode, skupim kraljestva, da izlijem nadnje srd svoj, vso gorečo jezo svojo; kajti v ognju gorečnosti moje bo požrta vsa zemlja.« (Zefan. 3:6—8)
9 Izvršitev Jehovine sodbe ne bo zaključena z opustošenjem krščanstva, čigar religija mora izginiti skupaj z vsem ostalim svetovnim kraljestvom krive religije, ki je v Bibliji opisan kot »Babilon veliki«. (Razod. 18:2—4) V dan njegove »goreče jeze« in »ognja gorečnosti« bo z zemlje odstranjena vsa zlobnost. (Glej tudi Izaija 34:2—8; Jeremija 25:32, 33.) Kako hvaležni bi morali biti, da bo ta največja stiska vseh časov po Jezusovem pričevanju v Matevževem evangeliju 24:21 tudi zadnja! Jehovin namen bo izpolnjen, ker bo »popoln naredila konec«, kakor v primeru starih Niniv. »Stiska ne vstane dvakrat.« (Nahum 1:9; Dan. 12:1; Razod. 19:11—21)
POT REŠITVE
10. Kakšen »nečisti jezik« se danes govori v svetu?
10 Je kakšna možnost, da se to svetovno nesrečo preživi? Da, je! V besedah prerokbe, ki bodo citirane, pokaže Bog Jehova, kako je to mogoče:
»Spremenil bom narodom jezik, da bo čist, da bi vsi klicali Jehovino ime in mu služili z ramo ob rami.« (Zefan. 3:9, NS)
Katerikoli izmed stotine jezikov bi že govorili, načrtno širijo ideje, ki Jehovi ne ugajajo. Namesto da bi poviševali Božje Kraljestvo, povišujejo lastne narodnostne programe in poskušajo izkoristiti razdeljenega osmega biblijskega kralja za svoje sebične cilje. Zavračajo Jehovino Kraljestvo pod Jezusom Kristusom.
11. a) Kakšen »čisti jezik« se danes sliši? b) V kakšnem obsegu se govori ta »jezik«? c) Kako tisti, ki ga govore, »kličejo Jehovino ime«; in s kakšnim rezultatom?
11 Kakšna je torej ta sprememba v »čisti jezik«? To je obračanje k vesti resnice, k osvežilni »dobri vesti«, k »vzoru zdravih besed«, ki hvalijo Jehovo in njegove pravične namene pod Jezusom Kristusom. (2. Tim. 1:13) Ta »čisti jezik« jih združuje, in dokazuje, da je značilnega 1914. leta »Kraljestvo sveta postalo kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega, in kraljeval bo na vekov veke«. (Raz. 11:15) S to vestjo na jeziku, pravi kristjani po vsem svetu v predanosti »kličejo Jehovino ime« in mu enotno prinašajo »sveto službo«. Kot edini resnično zedinjen narod na Zemlji, obiskujejo ljudi na njihovih domovih in jim oznanjajo »dobro vest« o Jehovinem vzpostavljenem kraljestvu. Zato služijo »z ramo ob rami«. (Mat. 24:14; Rim. 12:1) Ali si tudi ti eden teh, ki se je ločil od sveta, da bi goreče in predano služil Bogu? S takšnim sodelovanjem z Jehovinim organiziranim ljudstvom, boš lahko »rešen«. (Joel 2:32; glej tudi Ozea 14:1, 2; Hebrejcem 13:15.)
12., 13. a) Kakšne težave lahko nastanejo pri učenju tega »jezika«? b) Zakaj služenje »z ramo ob rami« zahteva ponižnost? c) Kako lahko razvijamo ponižnost?
12 Nekaterim je bilo težko ‚očistiti jezik‘. Ni lahko iziti iz sveta z njegovim lahkotnim, svobodnim načinom življenja in se žrtvovati za ‚klicanje Jehovinega imena‘. To je od nas zahtevalo, da smo opustili nepravilna mišljenja, slabe navade in sebično in lahkomiselno življenje; ter se prilagodili čistim in dragocenim merilom Božjega ljudstva. (Efež. 4:17, 18, 29; 1. Petr. 4:3) To od nas zahteva tudi, da damo pravilno priznanje organizaciji, ki jo Jehova uporablja danes na Zemlji; in sicer tako, da sodelujemo z »zvestim in modrim hlapcem«. To zahteva od nas ponižnost, in »skrbno preiskovanje« Božje besede s pomočjo publikacij tega »hlapca«, da bi ojačali našo vero. (Mat. 24:45; Dej. ap. 17:11)
13 Da bi lahko služili Jehovi z »ramo ob rami«, je nujno potrebno, da smo krotki, kar Zefanija često poudarja. Kadar naredimo napako, kakor se dogaja vsem nepopolnim ljudem, bodimo pripravljeni to tudi priznati. Celo »zvesti in modri hlapec« je, ker ga sestavljajo nepopolni ljudje, moral narediti popravke. Vseeno nikoli ne kritizirajmo glavnega telesa resnice, ki ga je Jehova med svojim zedinjenim ljudstvom gradil v preteklih sto letih, in ki s pomočjo popravkov in sprememb vedno bolj osvetljuje »stezo pravičnih«. (Preg. 4:18, EI)
14. a) Kakšno stališče je v nasprotju s ponižnostjo, in kako se odraža? b) Kaj delajo takšni oholi posamezniki; in katero opozorilo bi morali mi poslušati? c) Kje bomo našli mesto, kjer ‚ničesar ne primanjkuje‘?
14 Od časa do časa se med Jehovinim ljudstvom najdejo osebe, ki, podobno kot satan, razvijejo neodvisno stališče in iščejo napake. Takšni nočejo služiti »z ramo ob rami« z bratovščino, ki je po vsem svetu. (Primerjaj Efežanom 2:19—22.) Namesto tega oni »obračajo hrbet« Jehovinim besedam. (Zah. 7:11, 12) Ker poskušajo ti oholi ljudje odtegniti »ovce« od mednarodne »črede«, ki jo je Jezus zbral tukaj na Zemlji, sramotijo »čisti jezik«, katerega je Jehova tako dobrotljivo učil svoje ljudstvo v preteklih sto letih. (Jan. 10:7—10, 16) Poskušajo zasejati dvome in nič hudega sluteče odstraniti od bogate duhovne »mize« v kraljevskih dvoranah Jehovinih prič, kjer dejansko ‚ničesar ne manjka‘. (Ps. 23:1—6) Govore, da je dovolj, če se bere izključno Biblijo, bodisi sam ali v majhnih skupinah doma. Toda čudno je, da se s takšnim ‚branjem Biblije‘ vračajo k odpadniškim naukom, ki jih je učilo krščansko duhovništvo pred sto leti. Nekateri so celo začeli slaviti ‚krščanske‘ praznike, kot na primer rimske Saturnalije, 25. decembra! Jezus in njegovi apostoli so opozarjali pred takšnimi nezakoniteži. (Mat. 24:11—13; Dej. ap. 20:28—30; 2. Petr. 2:1, 22)
15. a) Kako postopa Jehova v pogledu »ponosnih«? b) Kako se spozna »ponižne in skromne«? c) Kaj jim zagotavlja Jehova?
15 Jehova svojemu narodu po preroku Zefaniji pove, kako bo odstranil tiste, ki nesramno poskušajo posejati neslogo v njegovo zemeljsko organizacijo. Takole pravi:
»Kajti takrat odpravim izmed tebe ošabne širokoustneže tvoje, in se ne boš več prevzemala na gori svetosti moje.«
Jehova pa k sreči pove tudi tole:
»Namesto tega pustim v tvoji sredi ponižno in skromno ljudstvo: ti, ostanek Izraelov, bodo iskali zavetje v Jehovinem imenu.« (Zefan. 3:11, 12, EI)
Da, to so ponižni, ki delajo »z ramo ob rami«, ko ‚opravljajo sveto službo dobre vesti‘. (Rim. 15:15, 16) Niso preponosni, da ne bi opravljali preziranega dela obiskovanja od hiše do hiše, ker sledijo zgledu, ki so ga Jezusovi učenci videli pri svojem Učitelju. (Mat. 10:5—13; Luk. 9:2—6; Dej. ap. 5:42) V Jehovinem imenu najdejo zavetišče in to slavno ime in njegov namen oznanjajo, da ga opravičijo s pomočjo zmagoslavnega Kristusovega kraljestva. (Ezek. 38:23; Dan. 2:44) Ker Jehovino ljudstvo dela in živi po njegovi pravičnosti, je prepričano, da jih nihče ne bo »vznemirjal«. (Zefan. 3:13, EI) Zato ostajajo mirni!
ČAS RADOSTNE DEJAVNOSTI
16. a) Kako izraža Zefanija svojo radost? b) Kateremu preroškemu pozivu se danes odzivajo ljudje; in kakšni ljudje so to?
16 Zagotovilo, ki ga je dal Bog Jehova, je razveselilo samega Zefanijo, tako da je Božje ljudstvo povabil:
»Glasno poj, o hči sionska, ukajte, ki ste Izraelovi! veséli se in raduj iz vsega srca, hči jeruzalemska! Jehova te je rešil obsodbe (EI), odstranil sovražnika tvojega. Kralj Izraelov, Jehova, je sredi tebe, nesreče ne boš več videla nobene.« (Zefan. 3:14, 15)
Ko so bili osvobojeni iz duhovnega sužnjevanja Babilonu velikemu, Jehovine maziljene priče služijo Bogu »z ramo ob rami«, ko radostno javno oznanjujejo. Jehova je presodil in priznal te otroke nebeškega Jeruzalema. (Gal. 4:26; 1. Petr. 4:17) Zapori in prisilno delo jih ni moglo ponovno duhovno ukleniti. Njihovo veselje sedaj deli »velika množica« sodelavcev, prič, ki so od leta 1935 poistoveteni z Gospodovimi »drugimi ovcami«. (Jan. 10:16; Razod. 7:9, 10)
17. a) Katero zagotovilo pomaga Jehovinemu narodu vzdržati v ‚sveti službi‘? b) V kakšnem smislu Jehova »molči«, a se vendar »raduje ... s petjem«; in kako bi morali na to mi reagirati?
17 Jehova sedaj neposredno poziva svoje maziljence, ki predstavljajo nebeški Sion, po njih pa tudi njihove sodelavce iz »velike množice«:
»Ne boj se! Sion, tvoje roke naj ne omagajo!« (Zefanija 3:16)
Naj je danes hudodelstvo in nasilje še tako veliko, in izgleda bodočnost atomske dobe še tako temna, naj so preganjanja Jehovinih prič še tako huda, jih bo ohranil njihov tesen odnos z Jehovo in zaupanje, ki ga imajo v svojega Boga. Ko položimo roke na plug ‚svete službe‘, se nikar ne ozirajmo nazaj za stvarmi, ki smo jih pustili zadaj: orjimo naprej »z ramo ob rami«! (Luk. 9:62; Razod. 7:15) Prerokba nam sedaj daje nadaljnje Božje zagotovilo:
»Jehova, tvoj Bog, ki je sredi tebe, junak, ki hoče rešiti; veseli se te presilno, molči v ljubezni svoji, raduje se nad teboj z glasnim petjem.« (Zefan. 3:17)
Jehova »molči«, zadovoljen je in osvežuje z izkazovanjem ljubezni svoj narod, ki si je opomogel in se obnovil. Zelo se veseli njihove čistosti in gorečnosti v njegovi službi. V teh »poslednjih dneh« (EI) bi morali biti zelo ‚blizu‘ našemu živemu Bogu, Jehovi, ko enotno uporabljamo rame v njegovi službi. (2. Tim. 3:1)
18. a) Kako je Jehovino ljudstvo od 1919. leta postalo »v sloveče ime in hvalo«? b) Kako lahko služimo »z ramo ob rami« v korist še nadaljnjih tisočerih ljudi?
18 Od 1919. leta sem je veliki dan obnove celotnega Božjega naroda. Ker zveste priče še naprej oznanjujejo z misionarsko gorečnostjo, se je Jehovina organizacija razširila po celi Zemlji. (Rim. 10:10, 18) To je bil res čas, zbiranja Božjega ljudstva. V kakšen namen? Na to odgovarja Jehova:
»Kajti v sloveče ime in v hvalo vas storim med vsemi ljudstvi na zemlji.« (Zefan. 3:20)
Maziljeni ostanek Božjega ljudstva je k sreči postal v »sloveče ime in v hvalo«, ko povišuje dragoceno ime suverenega Gospoda Jehove; danes mnogi izmed ‚ljudstev‘ delajo »ramo ob rami« z njim, ker oznanjujejo Božje namene o Kraljestvu. S tem, da smo spremenili jezik in se naučili »čistega jezika« in nadaljujemo z oznanjevanjem »dobre vesti o kraljestvu«, bomo še tisočerim pomagali, da »kličejo Jehovino ime«, da bi lahko bili »skriti od Jehove« v dan njegove jeze in še naprej pogumno slavili Jehovo v vso večnost.