Skriti ob dnevu Jehovine jeze

»Iščite Jehovo ... iščite pravičnost, iščite ponižnost. Morebiti se skrijete ob dnevu Jehovine jeze.« (Zefanija 2:3, EI)

1. Kakšen pomen ima danes Zefanijevo ime in prerokba?

‚SKRIT pred Jehovo‘, to je misel za imenom Božjega preroka Zefanije, ki pomeni »Jehova je skril«. Si želiš, da te Jehova skrije? To bi si moral želeti, ker se svet danes vse bolj pogreza v bedo in brezup. Pravični Bog Jehova ne bo več dolgo dopuščal takšno stanje. Njegov dan, Harmagedon, je vse bližje. Nas vse bi morala zelo zanimati Zefanijeva prerokba, ker nam veliko pove o dnevu razsodbe. Pove nam, kako lahko najdemo zatočišče, da bi se »skrili pred Jehovo«.

2. Zakaj je prerokba po svoji vsebini vse prej kot majhna?

² Zefanija je prerokoval v prvih letih vladavine judovskega kralja Josije, ki se je začela 659 pr. n. št., torej približno deset let pred Jehovinim opustošenjem Judeje in Jeruzalema. Zaradi kratkosti prerokbe se Zefanijo pogosto prišteva med ‚male preroke‘, toda vpliv njegove prerokbe je vse prej kakor majhen. V Zefanijevih dneh je posredovala Božjo vest, ki se je ni moglo zanemariti. Podobno nas v dvajsetem stoletju energično opozarja, da ga morajo poslušati vsi, ki upajo, da bodo v prihajajočem dnevu Jehovine jeze obvarovani. Njegova prerokba je del Jehovine močne ‚preroške besede‘, ki jo apostol Peter primerja z ‚lučjo, ki sveti v temnem kraju‘. (2. Petr. 1:19; glej tudi Rimljanom 15:4.)

3. a) Kakšna je bila neposredna korist Zefanijeve prerokbe? b) Zakaj ta korist ni bila trajna?

³ Izgleda, da je bil Zefanija prapravnuk zvestega kralja Ezekije. Kot prerok kraljevskega rodu je gotovo moral biti pogumen, da je objavil Jehovino ognjevito obsodbo nad knezi Judeje. (Zefan. 1:1, 8) Njegovo prerokovanje je očitno zdravilno delovalo na mladega kralja Josijo, ki je očistil deželo krive religije in postal znan po ‚delih ljubeče dobrote, soglasno s tistim, kar je pisano v Jehovinem zakonu‘. (2. Letop. 34:3, 14, 19, 33; 35:26, NS) Zato je Jehova odložil svojo izvršilno obsodbo. Vseeno pa Josija s svojim pravičnim življenjem ni odvrnil hudobnosti, ki je popolnoma prevzela njegovo ljudstvo, niti ni mogel odkupiti grehov svojega deda Manasije, ki je ‚Jeruzalem napolnil s krvjo nedolžnih‘. (2. Kralj. 24:3, 4) Dan Jehovinega obračuna je bil na pragu!

‚JEHOVA GOVORI‘

4. a) S kakšno dokončno izjavo se začenja prerokba? b) Zakaj pokaže na korenine problemov v Judeji; in kako?

⁴ Jehova je po Zefaniji pojasnil, da bo hudobnost popolnoma odstranil. Prerokba se začne z besedami:

»Docela pokončam vse s površja zemlje, govori Jehova.«

Iztrebiti in izkoreniniti se je moralo vse, kar je bilo v Jehovinih očeh gnusno. Ta »beseda« je odkrito pokazala na ozadje problemov v Judeji — na krivo religijo! Jehova je nadaljeval:

»In iztegnem roko zoper Judo in zoper vse prebivalce v Jeruzalemu; in iztrebim ostanek Baala iz tega kraja, imena malikovalskih svečenikov z duhovniki vred, in tiste, ki se poklanjajo na strehah vojski nebeški in molilce, ki prisegajo Jehovi in prisegajo pri Malkomu (Molohu); in nje, ki odstopajo od Jehove in ki ne iščejo Jehove in po njem ne vprašujejo.« (Zefan. 1:2—6)

5. a) Zakaj baalizem ni imel pravice obstoja med Jehovinim narodom? b) Katere gnusne običaje je vključeval?

⁵ Kakšna grešnost! Ti Judejci so prenehali s čistim oboževanjem Jehove in posnemali Baalov kult okoliških narodov. Baalizem — s svojimi človeškimi žrtvami, obredno prostitucijo, oboževanjem nemih bogov in formalističnimi molitvami za materialni napredek — ni imel pravice obstoja med Jehovinimi oboževalci. (4. Moj. 25:1—5; Jer. 7:30, 31; 11:17; 19:3—5) Kriva religija jih je navedla na napačna dela vseh vrst. Duhovniki v Judeji so prekršili prvo zapoved, ker so se družili z ‚duhovniki tujega boga‘. (2. Moj. 20:2, 3) Posnemali so kralja Manaseja in oboževali »nebeško vojsko« in spraševali za vodstvo pri špiritističnih medijih. (2. Letop. 33:1—6) V soglasju z napačno trditvijo, da ima ‚vsaka religija nekaj dobrega‘, so malikovalskega boga Moloha enačili z Jehovo. Ker so odstopili od živega Boga, so razvili »hudobno srce nevere«. (Hebr. 3:12)

6. Kakšne očitne podobnosti so med obnašanjem v Judeji in v današnjem krščanstvu?

⁶ Je kaj drugače v takoimenovanem krščanstvu? Narodi krščanstva še vedno nosijo težko odgovornost za prelito kri za milijone življenj, žrtvovanih na oltarju vojn v tem stoletju. Krščansko duhovništvo je na obeh bojujočih se straneh podpiralo te vojne, zato njegova krivda za prelito kri — ostaja. (Primerjaj Jeremija 2:34, 35.) In kakor so se v Judeji vdajali vsem vrstam spolne nemorale, tako najdemo tudi danes v krščanstvu ljudi, ki imajo predzakonske spolne odnose, zagovarjajo svobodne, nevezane spolne odnose, zamenjujejo žene, se ločujejo, so homoseksualci in temu podobno, medtem ko se mnogi duhovniki delajo, da tega ne vidijo ali to celo zagovarjajo. Kako zelo je to nasprotno biblijskim merilom! (1. Kor. 6:9, 10; Hebr. 13:4)

7. a) Kakšno vzporednico za špiritizem in medversko gibanje, ki so ga izvajali odpadli Judejci, najdemo danes? b) Kakšen času primeren nasvet imamo glede tega v Božji besedi?

⁷ Astrologija, napovedovanje sreče in špiritizem — tudi to se najde med navideznimi kristjani. Z izgovorom, ‚da vodijo vse religije do istega cilja‘, se danes v krščanstvu deluje na medverstvu. Praznoverje krivih religij mešajo z Biblijo, zato namesto da bi poslušali Jezusovo zapoved, da vsako leto slavijo Spomin na njegovo smrt, krščanstvo povišuje veliko noč, imenovano po boginji čutne ljubezni Astoreti (grško Astarte, nemško Ostern), ki vključuje obrede in simbole rodovitnosti, kot so zajčki in pisanke. Kdorkoli sodeluje v teh stvareh, bo storil prav, če bo prisluhnil nasvetu iz 1. Samuelove 7:3: »Ako se hočete iz vsega srca izpreobrniti k Jehovi, odpravite izmed sebe tuje bogove in Astarte in obrnite srce svoje k Jehovi in služite njemu samemu; in otme vas.« Da, nujno potrebno je, da spoštujemo Jehovo, njegovo Besedo in zahteve, če želimo biti med povabljenimi v njegovem dnevu maščevanja. Tako je, kakor je ugotovil Zefanija.

»Molčite pred obličjem Gospoda Jehove! kajti blizu je dan Jehovin; ker pripravil je Jehova klalno daritev, posvetil je svoje povabljence.« (Zefan. 1:7)

8. Pred kakšnim nevarnim glediščem nas svari Jehovina beseda?

⁸ Jehova je začasa Zefanije temeljito preiskoval njegove navidezne oboževalce. Zato »Jehovina beseda« nadaljuje:

»In zgodi se tisti čas, da preiščem Jeruzalem s svetilnicami in kaznoval bom može, ki počivajo na svojih drožeh, ki govore v srcu svojem: Jehova ne stori nič dobrega, pa tudi nič hudega.« (Zefan. 1:1, 12)

Takšne samoljubne osebe so bile zadovoljne s tedanjim stanjem. Niso želeli, da bi kdo skalil usedlino v njihovih vinskih kadeh. Bili so podobni današnjemu nezvestemu krščanstvu in tistim, ki so odpadli od oboževanja Jehove, rekoč: ‚Kje je dokaz, da bi danes resnično živeli v »zadnjih dneh«?‘ Takšno stališče se je v Zefanijevih dneh pokazalo usodno in je lahko še usodnejše v naših dneh, ker smo pred koncem vsega svetovnega sestava. (2. Petr. 3:3, 4, 10)

9. Zakaj je danes, kakor je bilo tudi v dneh Jude, tako važno razvijati duhovno namesto materialistično gledišče?

⁹ O takšnih nevernih, materialističnih ljudeh Jehova dalje pravi:

»In njih imetje bode v plen in njih hiše v pustoto (razdejanje, EI); in zidali bodo hiše, a ne bodo prebivali v njih, in sadili vinograde, a ne bodo pili vina iz njih.« (Zefanija 1:13)

Posvetno premoženje ob dnevu Božje sodbe ne bo pomagalo! Namesto da bi težili za materialnimi stvarmi, je danes veliko bolj modro, razvijati biblijski pogled na življenje, mladi pa naj bi se usposabljali in pripravljali za polnočasno službo Jehovi! Srečni so tisti, ki si »nabirajo zaklade v nebesih« namesto, da bi ‚kopičili zaklad na Zemlji‘! (Mat. 6:19—21; Propov. 12:1; 1. Tim. 6:6—8)

»BLIZU JE VELIKI DAN«

10., 11. Kako in zakaj bo Jehova ‚pospešil‘ svoj veličastni dar?

¹⁰ Zatem nas sam suvereni Gospod prepričuje:

»Blizu je veliki dan Jehovin, blizu je in silno hiti.« (Zefan. 1:7, 14)

¹¹ Nihče naj ne misli, da bo Bog sodil hudobni svet šele nekje daleč v prihodnosti. Danes preti uničenje vsemu človeškemu življenju na Zemlji; toda Jehova tega ne bo dovolil! Suvereni Gospod Jehova — ne pa posvetno misleči ljudje, je tisti, ki bo ‚končal‘ to noro atomsko dobo. Pospešil bo Harmagedon. Katerikoli ‚mogočen mož‘, ki bi poskusil onemogočiti to izvršitev obsodbe, je obsojen na grenak jok, ker je sam Jehova izjavil:

»Ta dan je dan srda, dan stiske in nadloge, dan pustote in pustošenja, dan teme in mraka, dan oblakov in noči oblačne, dan trombe in bojnega vpitja zoper trdna mesta in zoper visoke utrdbe.« (Zefan. 1:15, 16)

12. Zakaj smo lahko srečni, ker bo na ta dan razločevalno uničevanje?

¹² Utrdbe tega militarističnega sveta, celo če bi se lahko upirale nuklearnim izstrelkom, bodo nekoristne proti bojnim sredstvom iz Jehovine nebeške orožarne. Razen tega bo to ločevalno uničenje v soglasju z Davidovimi preroškimi besedami: »Jehova hrani vse, kateri ga ljubijo, vse brezbožne pa pogublja.« (Ps. 145:20) To bo v resnici strašen dan sodbe za tiste, ki niso spoštljivo molčali pred Jehovo. Po Zefaniji Bog naprej izjavlja:

»Spravil bom ljudi v stisko, da bodo tavali kakor slepci, ker so grešili zoper Jehovo; njihova kri bo razmetana ko prah, njihova trupla ko blato.« (Zefan. 1:17, EI)

13. Kakšne naložbe ne bodo nič pomagale ob dnevu jeze?

¹³ Kakšne koristi bo tisti dan velik račun v banki, čeprav celo v »nevtralni« deželi ali nakopičeno zlato, ali velika posest, ali podzemeljska skrivališča? Vse to je nepomembno! Sam suvereni Gospod Jehova to jasno pove:

»Tudi njih srebro, tudi njih zlato jih ne bo moglo rešiti ob dnevu jeze Jehovine; z ognjem gorečnosti njegove bo vsa dežela požrta; zakaj konec, nagel konec naredi vsem prebivalcem dežele.« (Zefan. 1:18)

V tem končnem dnevu odločitve bo Božja sklepna izvršitev obsodbe zajela »vso zemljo«. Vendar se je temu mogoče izogniti! Kako?

»ZBERITE SE«

14. Kakšne dokaze imamo, da se a) Judeja in b) krščanstvo nista odzvala pozivu iz Zefanije 2:1?

¹⁴ Ko zadnjikrat poziva svoje ljudstvo, Božji prerok spodbuja danes tiste, ki bi želeli preživeti, rekoč:

»Zberite se, da, zberite se, o narod brezsramni.« (Zefanija 2:1)

So Judje kot ljudstvo ugodno reagirali na ta poziv? Jehovino pogubljenje tega naroda leta 607 pr. n. št. pokaže, da ne. Ostali so na svoji nesramni poti, vendar so se našli posamezniki — Judejci in tudi drugi, vključno Jeremija, Ebedmelek in Jonadabova hiša — ki so preživeli, ker so poslušali Jehovino besedo. (Jer. 39:11, 12, 16—18; 35:18, 19) Danes je stanje podobno. Krščanstvo predrzno nasprotuje kraljevski vesti, ki jo oznanjujejo Jehovine priče na njegovem področju. Zavrnili so Božje kraljestvo pod Kristusom Jezusom kot edino upanje za narode, in ga nadomestili z mašilom, ki so ga vzpostavili ljudje, z osmim biblijskim kraljem. Vsakršno zbiranje, ki ga vodi krščanstvo, je namenjeno le uničenju v Harmagedonu. (Ps. 2:2, 3; Razod. 16:13—16)

15. Katero drugo zbiranje je uspešno v zadnjem času?

¹⁵ Vseeno pa v ‚zadnjem delu poslednjih dni‘, v katerem sedaj živimo, uspeva drugačno zbiranje. Najprej se je zbiralo maziljene prave kristjane v glavnem iz krščanstva. Zatem se zbira številna »velika množica« ‚iz vseh narodov, jezikov, rodov in ljudstev‘, ki bo preživela prihajajočo stisko. (Razod. 7:1—4, 9, 14; Iza. 2:2, 3) Kdo sestavlja to »veliko množico«? Ponižni posamezniki, ki so se pripravljeni ponižno podrediti nasvetu Božjega preroka.

16., 17. V katero smer gre kazalec na uri; in čemu se morajo zato odzvati tisti, ki želijo preživeti?

¹⁶ Kazalec na uri se neizprosno pomika proti Harmagedonu. Zato časovno popolnoma odgovarja opozorilo Božjega preroka, namenjeno ponižnim posameznikom:

»Preden se uresniči, kar je ukrenjeno (tisti dan poleti mimo kakor pleve), preden pride nad vas togota srda Jehovinega, predan pride nad vas dan jeze Jehovine!«

(Zefan. 2:2)

¹⁷ Jehovina zakonska odredba in sklep je, da se mora krščanstvo iztrebiti iz enakih razlogov kakor Jeruzalem leta 607 pr. n. št. (Ezek. 22:3—5) Krivo je za prelito kri in njegovo duhovništvo je zapustilo Jehovin zakon. Krščanstvo je del Babilona velikega, svetovnega kraljestva krive religije, o katerem je pisal apostol Janez: »In s čarodejstvom (špiritističnim varanjem, NS) tvojim so bili zapeljani vsi narodi. In v njem se je našla kri prerokov in svetih in vseh, ki so bili zaklani na Zemlji.« Zato ni nič čudnega, da je tistim, ki želijo Bogu ugajati, rečeno: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« (Razod. 18:4, 23, 24)

‚ISKATI JEHOVO‘

18. Kaj še morajo narediti ponižni?

¹⁸ Toda ali je dovolj, da se ločimo od sveta in njegove krive religije? Zefanija nam pokaže, da morajo krotki podvzeti še nadaljnje, pozitivne korake.

19. Kaj vse vključuje »iskanje Jehove«?

¹⁹ Najprej je potrebno, kot pravi Božji prerok:

»Iščite Jehovo, vsi krotki v deželi, ki vršite njegovo pravico.« (Zefan. 2:3a, EI)

Potruditi se morajo, da spoznajo Jehovo z vsemi njegovimi čudovitimi lastnostmi in nameni, tako kakor ga je oznanil njegov Sin, Jezus Kristus. Če to ponižno delajo, bodo po Jezusovih besedah nagrajeni: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Jan. 1:18; 17:3) Ko spoznavajo Jehovo, ga z vsem srcem, dušo, mislimi in močjo vzljubijo in posnemajo Jezusa v izvrševanju »svete službe«, ki jo Jehova od njih zahteva. (Mar. 12:29, 30; 1. Petr. 2:21; Mat. 4:17; Razod. 7:15)

20. Kakšno pravičnost bi morali iskati in s kakšnim prepričanjem?

²⁰ Zefanija nato nadaljuje:

»Iščite pravičnost.« (Zefan. 2:3b)

Toda ne farizejske samopravičnosti! Tudi nam ne koristi, če »smo goreči za Boga«, če to ni v soglasju s točnim spoznanjem njegove Besede. Treba je ‚poznati Božjo pravičnost, da bi se ji podložili‘. Svoje življenje moramo prilagoditi Božjim merilom — ne človeškim — in obleči krščansko osebnost, ki je ‚obnovljena po Božji volji v pravičnosti in zvestosti resnice‘. (Rim. 10:2, 3; Efež. 4:22—24) Ta resnična pravičnost in zvestoba zahtevata od nas, da ne dovolimo, da bi v naše življenje prodrlo razuzdano mišljenje ali postopki tega sveta. Kakor je svetoval Jezus, je potrebno »najprej iskati Božje kraljestvo in njegove pravičnosti«, in zaupati, da nam bo on, ker Mu služimo, priskrbel, kar je potrebno za ohranitev življenja in nas v dnevu Jehovine jeze tudi zaščitil. (Mat. 6:31—33)

21. a) Kako se v prerokbi poudarja ponižnost? b) Na kaj bi morali v tem pogledu dobro paziti?

²¹ Kot tretje Jehovin prerok navaja:

»Iščite ponižnost.« (Zefan. 2:3c)

Zefanija je tiste, ki bodo poslušali njegovo prerokbo, že označil kot »ponižne na Zemlji«. Zato tukaj to lastnost dvojno poudarja. Kako nujno je, da še naprej »iščemo ponižnost«, ker živimo v ponosnem, zahtevnem in nepopustljivem svetu, ki gleda predvsem na lastni »jaz«! Vedno smo v nevarnosti, da vpliva na nas. Biti moramo oprezni, vedno pripravljeni sprejeti karanje od Jehove in njegove organizacije in prilagoditi se moramo njegovi volji. Nikoli ne bi smeli misliti, da smo, če smo ‚enkrat rešeni, za vedno rešeni‘, ker bodo z rešitvijo nagrajeni le tisti, ki ‚ostanejo v resnici‘. (Preg. 22:4; Jan. 8:31, 32; 3. Jan. 3, 4)

22. a) Zakaj je Zefanija rekel »morebiti«? b) Kakšen bo končni izid za tiste, ki jih bo »Jehova skril«?

²² Zefanija pravi »krotkim na zemlji«:

»Morebiti se skrijete ob dnevu Jehovine jeze.« (Zefan. 2:3d, EI)

Zakaj »morebiti« ali »morda«? Zato, ker je končna rešitev odvisna od poti posameznika, na kar je opozoril Jezus, ko je rekel: »Kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo rešen.« (EI) Zato vsi krotki, vztrajajte in ponižno izvršujte Božjo voljo za naš čas, to pa vključuje tudi oznanjevanje te dobre vesti o Božjem vzpostavljenem Kraljestvu po vsej naseljeni zemlji, vsem narodom v pričevanje. (Mat. 24:13, 14, NS) Če to delate, boste mogoče med »skritimi od Jehove« v dan njegove jeze. Psalmist David piše za takšne ljudi: »Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« (Ps. 37:11)

[Okvir na strani 22]

»TO JE MORDA SAMO VPRAŠANJE ČASA«

V svojem poslovilnem govoru je bivši predsednik Združenih Držav Jimmy Carter glede jedrske oborožitve priznal: »Nevarnost je vse večja. Orožarne supersil se večajo tako po obsegu kot opremljenosti in ker še druge vladavine — v bodočnosti celo na ducate vladavin — dobijo ta orožja, je morda samo vprašanje časa, ko bo nespamet — nori obup, pohlep ali napačna kalkulacija — lahkomiselno aktivirala to strašno silo.« In že sedaj je na svetu veliko nespameti! V uvodnem članku njujorškega Timesa, 31. januarja 1981, se je opozarjalo, da je sedaj »leto največje kontrole v oborožitvi« supersil, sicer se bodo izgubile »vse predvidene možnosti omejevanja jedrske oborožitve.«