Božja beseda je živa
Zakaj so ljudje bolni in umirajo?
Nihče ne želi biti bolan, ostareti in umreti. Toda je tako, čeprav Bog gotovo ni imel takšnega namena. Zakaj so torej ljudje bolni in umirajo? Odgovorilo nam bo nekaj, kar se je zgodilo pred 1900 leti v neki hiši, polni ljudi, blizu Galilejskega morja.
JEZUS KRISTUS se je pravkar vrnil v mesto Kafarnavm — njegovo prebivališče. (Marko 2:1; Mat. 4:13) Sedaj je bil znan še posebno po tem, ker je čudežno ozdravil gobavca. (Marko 1:40—45) Tako so prihajali ljudje iz vseh okoliških predelov, da bi videli Jezusa. Velika množica se je zgrinjala k hiši, v kateri je živel.
Ko so štirje na nosilih prinesli paraliziranega moža, niso mogli v hišo. Toda to jih ni odvrnilo. Povzpeli so se na streho; streha je bila ravna in v njej so naredili ogromno odprtino. Skozi njo so nato v sobo spustili nosila, na kateri je ležal paralizirani mož. Gotovo so verovali, da lahko Jezus pomaga.
Ko je Jezus videl njihovo močno vero, je rekel bolniku: »Odpuščeni so ti grehi.« Iz tega se lahko vidi, da med boleznijo in grehom obstaja zveza. Razmisli o tem. Ko je prvi človek Adam s prekršitvijo Božjega zakona grešil, je bil kaznovan z nepopolnostjo in smrtjo. (1. Moj. 2:17; 3:19) Adam je šele po tistem, ko je grešil, imel otroke; zato so podedovali nepopolnost in smrt. To je razlog, zakaj se ljudje starajo, zbolevajo in umirajo. Mi vsi smo od Adama podedovali greh in smrt. (Job 14:4; Rim. 5:12)
Ali lahko Jezus grehe dejansko oprosti? Nekateri izmed ljudi v prepolni sobi v Kafarnavmu niso tako mislili. Zato jim je Jezus rekel: »Kaj je laže, reči mrtvoudnemu: Odpuščeni so grehi, ali reči: Vstani in vzemi posteljo svojo in hodi?« Nato je rekel Jezus možu, naj vzame svoja nosila in se vrne na svoj dom in mož je tako storil! Bil je popolnoma ozdravljen! (Marko 2:2—12)
Samo pomisli, kaj lahko ta Jezusova moč za nas pomeni! Pod vladavino Božjega Kraljestva bo Kristus sposoben oprostiti grehe vsem ljudem, ki ljubijo Boga in Mu služijo. To pomeni, da bodo odstranjene vse bolečine in bolezni. Nihče ne bo več ostarel in umrl. Kako čudovito je to upanje! (Razod. 21:3, 4)