Je danes govorjenje jezikov — od Boga?

»SVETO PISMO uči, da je duhovni krst, potrjen z govorjenjem jezikov, potrdilo za pravo današnjo cerkev«, trdi pentekostni duhovnik Marvin A. Hicks.

»Osnovni nauk o govorjenju jezikov je nebiblijska in nepravilna trditev«, zatrjuje dr. W. A. Criswell iz Prve baptistične cerkve v Dallasu. Dodaja: »Če je to krščanska vera — potem jaz nisem kristjan.«

Glede tako nasprotujočih izjav o govorjenju jezikov se lahko vprašaš: ‚Kaj pa pravi Sveto pismo o daru jezikov? Je to danes del krščanstva?‘ Da bi si odgovorili na to, nam bo pomagalo, če vemo, zakaj so prvi kristjani imeli dar govorjenja jezikov.

ZAKAJ JE BIL DAN TA DAR

Najprej apostol Pavel v Hebrejcem 2:2—4 pojasnjuje, da so čudežni darovi, vključno dar jezikov, bili dani kristjanom v prvem stoletju, da bi se potrdilo, da je Božja milost prešla s stare židovske ureditve na novoosnovano krščansko skupščino. Spremenjeni položaj Božje milosti je bil dobro utrjen v zadnjem delu prvega stoletja, ko so nekateri apostoli Jezusa Kristusa še živeli.

Iz besed, ki jih je Jezus izrekel svojim učencem malo pred svojim vnebohodom leta 33 n. št, se vidi, da je dar jezikov služil še drugemu namenu: »Temveč prejmete moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu, in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.« (Dej. ap. 1:8) V mali skupini niso bili učenci iz vseh delov Zemlje, da bi govorili vse jezike. Toda točno po Jezusovi obljubi je bil približno deset dni pozneje, ob prazniku binkošti, izlit sveti duh na približno 120 njegovih učencev, zbranih v gornji sobi v Jeruzalemu. S kakšnim rezultatom? »... in začno govoriti v drugih jezikih«, zato so lahko takoj začeli izvrševati zaupano jim delo oznanjevanja. (Dej. ap. 2:1—4)

Ko so ti učenci oznanjevali ob prazniku binkošti v Jeruzalemu, so Hebrejci in prozeliti, ki so prišli na praznik iz oddaljenih krajev, govorili: »In kako mi slišimo vsak svoj jezik, ki smo se v njem rodili? ... slišimo, da nam govore v naših jezikih velika dela Božja.« (Dej. ap. 2:8—11) Očitno je bilo, da so tukaj omenjeni jeziki bili znani jeziki, ne pa nerazumljiv govor. In upoštevaj, da je bil dar uporabljen v skladu z namenom, za katerega je Jezus rekel, da bo dan ta duh, namreč, za oznanjevanje drugim. Temu namenu je odlično služil, ker ‚se jih je pridružilo tisti dan kakih tritisoč duš‘. (Dej. ap. 2:41)

O drugem primeru, ko je izlitje svetega duha spremljal dar govorjenja jezikov, se poroča v Dej. ap. 10:44—46. Če prebereš to poročilo, boš opazil, da so pogani Kornelij in njegovi domači začeli ‚govoriti jezike‘, ko je nanje prišel Božji duh. Apostol Peter je opisal, kaj je tedaj videl: »Ko pa jim začnem govoriti, pride sveti Duh nanje, kakor na nas v začetku.« Dar jezikov torej, ki je bil po mnenju Petra enak dar, kakor so ga ob binkoštih pred nekaj leti dobili oni — čudežna sposobnost govoriti tuje jezike. Biblija pokazuje, da je dar, ki so ga dobili Kornelij in njegovi domači, Petra in njegove sodelavce prepričal, da je Bog sedaj sprejemal v krščansko skupščino neobrezane pogane. (Dej. ap. 11:15—18)

Morda bo kdo vprašal, kako naj pojasnimo Pavlove besede iz 1. Korinčanom 14:2? ‚Mar ni rekel Pavel: »Kajti kdor govori v tujem jeziku, ne govori ljudem, ampak Bogu«‘?

V prvi vrsti je treba vedeti, da Pavel ni govoril o privatni, osebni molitvi, temveč o uporabi daru jezika na skupščinskem sestanku. (Glej 1. Korinčanom 14:23.) Razen tega so Pavlove besede popolnoma v soglasju tudi z namenom, za katerega je bil dan dar govorjenja tujih jezikov in z opisom tega daru v knjigi Dejanj apostolov. Če prebereš celo 14. poglavje iz 1. Korinčanom, boš opazil, da so (1) jeziki bili znani jeziki, ne pa nerazumljiv govor in da se (2) dar govorjenja jezikov ni uporabljal zasebno, temveč v korist nevernikov.

Preberimo celo drugo vrsto: »Kajti kdor govori v tujem jeziku, ne govori ljudem, ampak Bogu; kajti nihče ne razume (posluša, NS), v duhu pa govori skrivnosti.« Grška beseda glossa, prevedena z »jezik«, je uporabljena tudi v Dejanjih apostolov 2:4, 11, kjer gre očitno za znane jezike. Grška beseda, prevedena s »poslušati«, se lahko označi kot poslušanje, ne da bi se povedano razumelo. To se lahko bolje razume v luči 13., 16. in 17. vrste iz 14. poglavja 1. pisma Korinčanom, kjer beremo: »Zato, kdor govori v jeziku, naj moli, da bi mogel razkladati. Sicer, če hvališ Boga le z duhom, kako poreče ta, ki je nepoučen (ali nevernik; glej od 22. do 25. vrste) Amen na tvojo zahvalo; ko ne ve, kaj govoriš? Ti se resda lepo zahvaljuješ, ali drugemu ne služiš za napredek.«

Enostavno rečeno: tisti, ki govori v tujem jeziku, govori Bogu in ne ljudem, če tisti, ki ga poslušajo, ne razumejo. Pavel ni mislil na nerazumljivi govor, temveč na tuje jezike, ki so bili lahko drugim delno razumljivi. Toda če nihče od navzočih ni mogel tega jezika razumeti, bi prevajalec moral molitev prevajati in tako izgrajevati prisotne, posebej še nevernike. Če pa ne bi bilo prevajalca, tedaj naj bi tisti, ki govori jezike, kot pravi Sveto pismo, raje molčal. (1. Kor. 14:28)

Kako pa je s tem danes? Mar niso nujno potrebni darovi kot na primer, govorjenje tujih jezikov, da bi ‚pokazali na prisotnost svetega duha‘ v nekem človeku?

SO SESTAVNI DEL DANAŠNJEGA KRŠČANSTVA?

Sveto pismo pokaže, da so bili čudežni darovi, dani prvim kristjanom, samo prehodni. »Ljubezen nikoli ne mine; če pa so darovi preroštva, ponehajo, ali jeziki, umolknejo (prenehajo, NS).« (1. Kor. 13:8) Ali Pismo pokaže, kdaj približno bodo ti darovi prenehali? Da.

Preberi poročila o primerih, ko je spremljal dar govorjenja jezikov izlitje svetega duha: Dejanja apostolov 2:1—4, 14; 10:44—46 in 19:6. Opazil boš, da je bil v vsakem primeru zraven vsaj eden ali več apostolov. Po Dejanjih apostolov 8:18, ‚se je dajal sveti duh s polaganjem rok apostolov‘. Zato je razumljivo, da je s smrtjo apostolov prenos darov duha prenehal, tako tudi dar govorjenja tujih jezikov. Dar jezikov je odslužil svojemu namenu. Zelo dobro se je vedelo, da ima krščanska skupščina Božjo milost in podporo. Razen tega so kristjani številčno narasli in bili razkropljeni po mnogih deželah, s seboj pa so ‚odnesli‘ »dobro vest«. (Primerjaj Kološanom 1:23.)

‚Toda kako naj pojasnimo sodobne primere tega daru, če je ta dejansko prenehal?‘, bo kdo vprašal.

»Zavedamo se, da se podobni fenomen lahko pojavi pod okultno/demonskim vplivom,« je priznal v skupni izjavi Fountain Trust and the Church of England Evangelical Council. (Kurziv dodan.)

Je mogoče, da sodobni dar govorjenja jezikov ne bi bil od Boga? Priznamo, da je tistim, ki ta dar imajo, to težko priznati. Od 5 milijonov odraslih Američanov, ki trdijo, da govorijo jezike, jih 33 odstotkov ne veruje, da je satan oseba in da lahko vpliva na druge. Kako torej lahko z gotovostjo spoznaš, iz kakšnega izvora so ti sodobni pojavi?

»PO NJIH SADOVIH«

Jezus je predvidel ključ za spoznavanje pravih kristjanov, ko je rekel: »Tako rodi vsako dobro drevo dober sad.« (Mat. 7:17) Da, obstajali bodo sadovi ali dokazi, da jih je podpiral Božji sveti duh. Poučno je, pregledati takšne biblijske dokaze v luči Gallupove ankete Christianity Today (Krščanstvo danes), objavljene 22. februarja 1980.

Niti enkrat se v Bibliji ne poroča, da bi čudežni dar dobil nekdo, ki je odobraval greh ali sam grešil. Krščanska skupščina prvega stoletja v Korintu, je vključevala ljudi, ki so bili prej nemoralni, toda ko so postali kristjani, so se spremenili. Niso se več vdajali nemorali. (1. Kor. 6:9—11) Vseeno pa danes po anketi 19 odstotkov tistih, ki govorijo jezike, odobrava spolne odnose pred zakonom.

Pravi kristjani spoštujejo Biblijo kot Božjo besedo. Jezus Kristus je citiral iz Pisem in jih imel za Božjo besedo. (Jan. 17:17) Toda po anketi 44 odstotkov tistih, ki danes govore jezike, misli, da Biblija ni najvažnejši religiozni vir.

»Pojdite torej in pridobivajte mi v učence«, je zapovedal Jezus. (Mat. 28:19, 20) Napovedal je, da se bo »dobra vest« o Božjem Kraljestvu oznanjevala »po vsej naseljeni zemlji za pričevanje«. (Mat. 24:14, NS) In pravi kristjani bi morali v tem marljivo sodelovati. Toda po omenjeni anketi, 51 odstotkov tistih, ki sedaj govore jezike, niti enkrat tedensko ne spregovore o svoji veri, 58 odstotkov pa jih meni, da ni važno druge pritegniti h Kristusu.

»Od sveta niso (niso del sveta, NS)«, je rekel Jezus za svoje naslednike. (Jan. 17:16, NS) Tisti pa, ki govorijo jezike, so daleč od tega, da ne bi ‚pripadali svetu‘ glede ‚politične pripadnosti‘ povsem ‚odgovarjajoče vzoru splošnega prebivalstva‘, poroča Christianity Today.

»V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Jan. 13:35) Apostol Janez je dodal: »Naj se ljubimo med seboj; ne kakor Kajn, ki je bil iz Hudobnega in je ubil brata svojega.« (1. Jan. 3:11, 12) Pravi kristjani se medseboj iskreno ljubijo. Ne delijo jih rasni, narodnostni in socialni predsodki. Celo v vojnah nočejo ubijati svojih bratov po veri v drugih deželah. Je tako tudi z večino prebivalstva, ali s tistimi, ki trdijo, da imajo dar govorjenja jezikov?

Kaj nam torej to dokazuje? Ker tisti, ki govorijo jezike kot skupina ne prinašajo »sadov«, po katerih se spozna prave kristjane, je jasno, da ga, čeprav trdijo, da imajo dar jezika, niso mogli dobiti iz istega izvora kakor prvi kristjani.

V Svetem pismu najdemo krepka opozorila, ki pokažejo, da je za to odgovoren drugi izvor. Jezus je napovedal: »Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prerokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!« (Mat. 7:22, 23) Apostol Pavel je svaril, da bo prišel čas, ko se bodo pod ‚delovanjem satana‘ godila »velika dela« in »lažna znamenja«. (2. Tesal. 2:9, 10)

Kako torej lahko spoznaš prave Kristusove naslednike, če ne po čudežnem daru govorjenja jezikov? Po »sadovih« ali biblijskih dokazih, ki smo jih pregledali.

Vabimo te, da preiščeš Biblijo in zatem primerjaš z njo nauke in dela Jehovinih prič. Sam poglej, če te bo morda to, kar boš opazil, spodbudilo, da rečeš: ‚Zares je Bog med vami.‘ (1. Kor. 14:25)

[Okvir na strani 19]

»Moj doživljaj ni bil od Boga«

»Stavek iz 1. Korinčanom 14:27, 28 ... me je prepričal, da moj doživljaj ni bil od Boga. ... To, kar sem doživel, je bilo popolnoma v nasprotju s Pavlovim nasvetom. Namesto da bi se omejili na dva ali tri, nas je bila velika skupina. Tudi nismo imeli nikogar, ki bi nam prevajal. Kdo je bil torej izgrajen?«