Ali je dar jezikov del pravega krščanstva
»KO SEM ga poslušal, kako je molil v jezikih, sem čutil, kot bi bila v zraku električna napetost,« je rekel Bill. Bil je eden od sedmih, ki so se zbrali pri pridigarju ob cerkvenem oltarju. Ali so takšna doživetja ponovitev delovanja svetega duha iz prvega stoletja? Ali se tako dokazuje biblijska veroizpoved? Ustrezne odgovore lahko dobimo, če skrbno preiščemo Sveto pismo.
Biblijski zapis odkriva, da je prišlo do čudežnih darov duha le v navzočnosti apostola Pavla ali najmanj enega od dvanajstih apostolov. Prvi od treh zapisanih primerov govorjenja jezikov govori o 120 Jezusovih učencev, ki so bili ob binkoštih leta 33 n.š. zbrani v Jeruzalemu (Apostolska dela 2:1-4). Tri in pol leta kasneje, ko je skupina neobrezanih Italijanov poslušala Petrovo oznanilo, so prejeli duha in pričeli ,govoriti v raznih jezikih in poveličevati Boga‘ (Apostolska dela 10:44-48). Devetnajst let po binkoštih, okrog leta 52 n.š., je Pavel govoril skupini v Efezu in polagal roke na dvanajst učencev. Tudi oni so pričeli ,govoriti v tujih jezikih in prerokovati‘ (Apostolska dela 19:6).
Zakaj dar jezikov
Tik pred vnebohodom je Jezus rekel svojim sledilcem: »Toda prejeli boste moč Svetega Duha, ki bo prišel na vas, in boste moje priče v Jeruzalemu . . . ter do skrajnih mej sveta.« (Apostolska dela 1:8) Bodimo pozorni, da je Jezus s tem samo odkril, kako se bo izvršilo to velikansko oznanjevalsko delo — s pomočjo svetega duha.
Takrat še ni obstajala sodobna tehnologija komunikacij, ki nam omogoča, da v mnogih jezikih pošiljamo sporočila po vsem svetu. Dobro vest so najprej ustno razširjali in pri tem se je čudežen dar govorjenja tujih jezikov izkazal za zelo koristnega. Tako je bilo tudi takrat, ko so kristjani prvega stoletja ob binkoštih leta 33 n.š. v Jeruzalemu oznanjali Judom in proselitom. Parti, Medijci, Elamiti, Krečani, Arabci, prebivalci Mezopotamije, Judeje, Kapadokije, Ponta in azijskih predelov, kot tudi obiskovalci iz Rima, so v svojih jezikih slišali »o božjih čudovitih delih« (J. Moder) in vse, kar jim je bilo rečeno, so razumeli. Tri tisoč jih je kmalu pričelo verovati. (Apostolska dela 2:5-11, 41)
Pogosto se spregleda dejstvo, da je govorjenje jezikov le eden od devetih načinov delovanja svetega duha, ki jih omenja apostol Pavel v pismu kristjanom v Korintu. Čeprav je Pavel gledal na govorjenje jezikov kot na manj pomemben dar, je še kako prav prišel zgodnji skupščini pri razširjanju dobre vesti o nebeškem Božjem kraljestvu. Bil je eden od »darov«, ki so prispevali k številčni rasti in utrjevanju skupščine kristjanov, ko je bila še v povojih. (1. Korinčanom 12:7-11; 14:24-26)
Različno delovanje svetega duha v prvem stoletju, tudi govorjenje jezikov, je bilo viden dokaz, da 1500 let stara izraelska občina ni več Božje posebno ljudstvo. Bog je nedvomno bil zdaj naklonjen novi krščanski skupščini, ki jo je ustanovil njegov edinorojeni Sin (primerjaj Hebrejcem 2:2-4).
Razodevanja duha so bila temeljni kamni pri ustanavljanju mlade krščanske skupščine. Pomagala so ji odraščati. Pavel je pojasnil, da bodo ti čudežni darovi prenehali, ko bodo izpolnili svoj namen: »Če pa so darovi proroštva, ponehajo, ali jeziki, umolknejo.« (1. Korinčanom 13:8, AC)
Da, Biblija naravnost pove, da bo dar jezikov prenehal. Kdaj pa? Dejanja apostolov 8:18 (AC) odkrivajo, da so darove duha prejeli »po pokladanju rok apostolov«. Očitno naj bi s smrtjo zadnjega apostola prenehalo podeljevanje darov duha, s tem pa tudi govorjenja jezikov. Ko so z zemeljskega prizorišča odšli tisti, ki so te darove prejeli od apostolov, so čudežni darovi prenehali. Do tedaj naj bi imela krščanska skupščina dovolj časa, da se je dobro uveljavila in razširila v mnoge dežele.
»Neznani jeziki« in njihova razlaga
Na današnje oživljanje govorjenja jezikov »gledajo nekateri kot na čustveno prenapetost labilnih ljudi, ki obračajo pozornost nase, medtem ko ga drugi istovetijo s pojavom govorjenja jezikov v apostolskih časih«. Običajni sestavni del današnjih cekvenih zbiranj, pri katerih se pojavi govorjenje »neznanih jezikov«, so zaneseni izbruhi nerazumljivih glasov. Nek človek je takole priznal: »Svoj dar večinoma rabim naskrivaj, da lahko meditiram. . . . Med ostalimi ljudmi pa sem nekoliko zbegan.« Drugi pripoveduje: »Slišim svoje besede, pa jih ne razumem, vendar čutim, da bi se rad moj jezik kar naprej vrtel.«
Kakšne zares dragocene informacije so sporočene v takšnih »neznanih jezikih« in kako je z razlago? Tisti, ki trdijo, da razlagajo te jezike, ponujajo različne interpretacije istega nerazumljivega govorjenja. Zakaj različne? Te razlike poskušajo zmanjšati z izjavo, da »Bog da enemu človeko eno razlago govora, drugemu pa drugo«. Nekdo je priznal: »Ob nekaterih priložnostih sem opazil, da razlaga ni bila natančna.« D. A. Hayes v svoji knjigi o daru jezikov, The Gift of Tongues, omenja dogodek, ko človek ni hotel razložiti govora ženske, ki je govorila nerazumljiv jezik, ker je bil »tako prostaški, da ni mogel biti bolj«. Kako drugačno govorjenje jezikov od tistega, ki je obstajalo v prvem stoletju in je utrjevalo skupščino (1. Korinčanom 14:4-6, 12, 18)!
Dandanes pa nekateri zatrjujejo, da so slišali čudovite razlage in morda iskreno verujejo, da Bog uporablja te darove, ko »želi ljudem nekaj neposredno sporočiti«. Kakšno sporočilo od Boga pa danes potrebujemo, ki nam ga niso priskrbeli že Jezus Kristus in apostoli? Pavel, ki je bil obdarovan s svetim duhom, je rekel: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17)
Dejstvo je, da krščanska skupščina ni več v povojih in da zato božanska razodetja ali čudežni darovi duha niso več potrebni, da bi potrdili njeno vlogo. Biblija svari: »Toda tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij [»ki bi se razlikoval,« New English Bible], kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo zavržen!« (Galačanom 1:8)
Čudežno govorjenje jezikov ni več potrebno in nikakršne biblijske osnove ni za verovanje, da spada v današnje pravo krščanstvo. Zdaj, ko je Biblija spisana in na splošno dostopna, imamo v Božji besedi vse, kar potrebujemo. Dopušča nam, da pridemo do točnega spoznanja o Jehovu in njegovem Sinu; spoznanja, ki vodi do večnega življenja. (Janez 17:3; Razodetje 22:18, 19)
Celo v prvem stoletju se je apostol Pavel čutil prisiljenega, da piše skupščini v Korintu, naj popravijo svoje mišljenje glede namena dodeljevanja daru jezikov prvim kristjanom. Zdi se, da je nekatere prevzel dar jezikov in so se vedli kot duhovno nezreli otroci. »Jezikom« so pripisovali prevelik pomen. (1. Korinčanom 14:1-39) Pavel je poudaril, da niso vsi kristjani v prvem stoletju govorili čudežnih jezikov. To ni bilo nujno za njihovo rešitev. Celo tedaj, ko je obstajal dar jezikov, je bil manj pomemben kot čudežno prerokovanje. Govorjenje jezikov ni bil in ni pogoj za kristjanovo dosego večnega življenja. (1. Korinčanom 12:29, 30; 14:4, 5)
Sila, ki stoji za današnjimi »neznanimi jeziki«
Nekateri verjamejo, da so gonilna sila, ki stoji za današnjimi govorci jezikov, karizmatični cerkveni voditelji, ki spodbujajo pripadnike svoje črede, da si pridobijo to sposobnost. Včasih je to spodbujeno s čustvenostjo in neuravnovešenostjo. Cyril G. Williams v knjigi o jezikih duha, Tongues of the Spirit, pravi, da je postal »v mnogih primerih to simbol izbrancev znotraj skupine«, ki jim daje »veličino in ugled v očeh skupine kot tudi pri njih samih«. Potemtakem je lahko motiv želja po pripadnosti višji skupini, ki govori nerazumljive jezike.
Tako je predstojnik univerze Loyola Donald P. Merrifield opazil, da »so lahko jeziki histerično, ali, kot pravijo nekateri, vražje doživetje«. Duhovnik Todd H. Fast je rekel: »Jeziki so sporni. Hudič vpliva na nas na različne načine.« Tudi Biblija opozarja, da je Satan s svojimi demoni sposoben vplivati na ljudi in nadzorovati njihovo govorjenje (Apostolska dela 16:17, 18). Jezus je ukrepal proti demonskemu duhu, ki je nekega moškega navedel, da je zavpil in padel na tla (Luka 4:33-35). Pavel je opozoril, da »si tudi sam satan nadeva krinko angela luči« (2. Korinčanom 11:14). Tisti, ki danes hrepenijo za darom jezikov, ki ga Bog nič več ne podeljuje svojemu ljudstvu, se prepuščajo Satanovim prevaram. Svari se nas, da bo Satan uporabljal ,vse moči, znamenja in lažne čudeže‘ (2. Tesaloničanom 2:9, 10).
Jeziki in pravo krščanstvo
Kristjani iz prvega stoletja, ki so prejeli dar govorjenja jezikov, so to izkoristili za pojasnjevanje čudovitih Božjih stvari. Poudarjeno je bilo, da je potrebno jasno razložiti oznanilo, ki so ga sporočali v jezikih, tako da bi ga vsi razumeli in da bi na mnoge spodbudno učinkovalo (1. Korinčanom 14:26-33). Pavel je opomnil: »Tako tudi vas ne bodo mogli razumeti, kaj pravite, če z darom jezika govorite nerazumljive besede. V zrak boste govorili.« (1. Korinčanom 14:9)
Čeprav je Božji duh podelil prvim kristjanom dar jezikov, jih ni navedel, da bi govorili nerazumljivo in neprevodljivo latovščino. V soglasju s Pavlovim nasvetom je sveti duh poskrbel za govor, ki je pripomogel, da se je dobra vest »vsemu stvarstvu pod nebom« hitreje oznanila (Kološanom 1:23).
Glede zadnjih dni zdajšnje stvarnosti je Jezus zapovedal: »Prej pa se mora oznaniti evangelij [o vzpostavljenem Kraljestvu] vsem narodom.« (Marko 13:10) Kot v prvem stoletju tako tudi danes morajo sporočilo o Kraljestvu slišati vsa stvarjenja. To je možno, kajti Biblija je, v celoti ali pa vsaj deloma, prevedena v skoraj 2000 jezikov. Isti duh, ki je navedel prve kristjane, da so smelo in pogumno govorili, zdaj podpira veliko in presenetljivo oznanjevanje današnje skupščine Jehovovih prič. Ustno in s pomočjo sodobne tehnologije za tiskanje izdaj s svetopisemskimi resnicami govorijo »čisti jezik«. To sporočilo se razširja po več kot 200 državah in morskih otokih. Jehovove priče so edino ljudstvo, ki ga spodbuja Božji duh, da oznani vse čudovite Božje stvari. (Sofonija 3:9, NW; 2. Timoteju 1:13).
[Slike na strani 7]
Oznanjanje od vrat do vrat na Japonskem
Oznanjanje od ladje do ladje v Kolumbiji
Spodaj: Preučevanje Biblije v Gvatemali
Na dnu: Oznanjanje na nizozemskem podeželju