Hvaležni za »osrečujoče upanje«

»Čakamo na osrečujoče upanje in slavno razodetje velikega Boga in našega Rešitelja, Jezusa Kristusa.« (Titu 2:13, NS)

1., 2. Na katera dva načina lahko hvaležnost obrodi srečo?

SODELAVCI so jo poznali kot sposobno, delavno in srečno tajnico. Morda so veliko tega pripisovali njeni izurjenosti in spretnosti. Če so jo o tem kdaj vprašali, je ta bistra žena obrnila pozornost na hvaležnost njenega delodajalca. Zakaj?

² Pojasnila je, da je on ne glede na to, kako majhna ali običajna je bila njena naloga, neprisiljeno pokazal iskreno hvaležnost. Zato se je čutila koristno in potrebno in bila je tudi srečnejša delavka. To dobro prikaže, kako koristen učinek ima izražanje hvaležnosti. Toda hvaležnost ne koristi samo tistemu, ki se mu jo izreče; koristi tudi tistemu, ki jo izraža, ker takšen razvija duha hvaležnosti.

3. Zakaj bi morali razvijati duha hvaležnosti?

³ Danes izgleda, da je večina ljudi v glavnem zainteresirana le zase. To pa je docela nasprotno duhu hvaležnosti, ki pokaže, da nekdo misli na druge in da je pripravljen izreči hvaležnost za to, kar drugi delajo. Presenetljivo je, da boš, če razvijaš iskreno zanimanje za druge in neprisiljeno izražaš cenjenje za njihove usluge, delo in napore, postal srečnejši. Nadalje je lahko razvijanje duha hvaležnosti povezano s tvojim odnosom do Boga Jehove. Vpliva lahko na tvojo splošno srečo sedaj in na mero, v kateri si deležen »osrečujočega upanja«, ki ga nudi Biblija pravim kristjanom. (Titu 2:13, NS)

»ZAHVALJEVANJE«

4. Kakšno je biblijsko gledišče glede hvaležnosti?

⁴ Biblija nas spodbuja k razvijanju duha hvaležnosti. Apostol Pavel je na primer pisal: »Hvaležni bodite v vsem: kajti to je volja Božja v Kristusu za vas.« Kološanom je svetoval: »In mir Kristusov naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili tudi poklicani v enem telesu; in hvaležni bodite,« (1. Tesal. 5:18; Kol. 3:15) Čeprav se ti nasveti posebej tičejo naše hvaležnosti Bogu, bi nas morali spodbuditi, da cenimo vrednost razvijanja duha hvaležnosti tudi v vsakdanjih stvareh.

5. Kako je Pavel pokazal duha hvaležnosti?

⁵ Pavel ni pomišljal pohvaliti tiste, ki so dobro delali, ali se jim neposredno zahvaliti. Preberi njegove besede v Rimljanom 16:1—4. V tem odlomku je pohvalil Febo, ki je ‚mnogim pomagala‘, verjetno s svojim vplivom v skupnosti, ko je branila lažno obtožene kristjane ali tako, da je pokazovala gostoljubje potujočim kristjanom. Zatem se je Pavel posebej zahvalil zakonskemu paru Priski in Akvili, ker sta ‚tvegala svoji glavi‘ zanj in za druge. Lahko si predstavljaš, kako prijetno so se morali počutiti Feba, Akvila in Priska, ker jim je tako odkrito izrekel hvaležnost. Toda to je bilo dobro tudi za Pavla. Občutil je srečo dajanja — ko je tako izrazil priznanje, spoštovanje in spodbudo. Tudi mi smo lahko tako srečni, če izkazujemo hvaležnost. (Dej. ap. 20:35; 2. Tim. 1:16—18)

6., 7. Kako lahko pokazuješ hvaležnost?

⁶ Vsak dan imamo priložnost za to, da smo hvaležni. Tako na primer za povsem enostavne stvari, kot vljudnost — morda nam kdo pridrži vrata ali pobere, če nam je kaj padlo. Vendar bi zahvala za to morala biti več kot le vljudnostna fraza. Če smo zares iz srca hvaležni, bodo to drugi opazili in bodo srečnejši — in mi tudi.

⁷ Dobro bomo storili, če poskušamo našega duha hvaležnosti razširiti, morda tako, da izrekamo hvaležnost ljudem, katerih postopke imamo za »samo po sebi umevne«. To bi lahko bili: prodajalec, natakar v restavraciji ali poštar. Tvoj nasmeh in iskrena »hvala« jim bosta olajšala delo, nagrajeni bodo. Vendar našo hvaležnost najbolj zaslužijo osebe, ki so nam zelo blizu; njihov trud namreč radi prezremo. Kolikokrat se zahvališ svoji ženi za dobro pripravljeno kosilo, za njen trud, da je stanovanje čisto, ali za njeno potrpežljivo skrb za otroke? Veliko mož dela od jutra do mraka, ne da bi slišali za to eno samo besedo hvaležnosti od svojih žena, še manj pa od otrok? Ali vi, mladi, bi lahko pogosteje razmišljali o vsemu, kar delajo vaši starši za vas in se jim zatem prisrčno zahvalili za to? Čim bolj ti pride v navado izražanje hvaležnosti, tem bogatejše bo tvoje življenje. Drugi te bodo imeli raje in utrdile se bodo vezi naklonjenosti. Da, srečnejši boš!

HVALEŽNOST BOGU

8.–10. a) Zakaj bi morali, po 100. Psalmu, biti hvaležni Bogu? b) Kakšno je stališče večine ljudi v tem pogledu?

⁸ Če imamo razlog, da smo hvaležni za to, kar delajo ljudje, imamo neizmerno večji razlog za hvaležnost našemu Stvarniku. Stoti psalm je pesem v zahvalo, v kateri se obrača pozornost na to, zakaj se je primerno zahvaljevati Bogu. Takole beremo: »On nas je ustvaril, ne pa mi sebe; ljudstvo njegovo smo.« (Ps. 100:3) To je čisto razumljivo. Kako bi mogli iskati in najti srečo, če Bog ne bi bil ustvaril ljudi in dovolil, da živimo? (Dej. ap. 17:26—28) Da, že samo dejstvo, da živimo, je razlog za hvaležnost.

⁹ Psalm 100:5 izjavlja: »Zakaj dober je Jehova.« (EI) To je v mnogih pogledih točno. Ne nazadnje je Bog priskrbel dobre stvari za ohranjanje življenja in istočasno za užitek. Živimo na Božji Zemlji in od njene obilosti se vzdržuje naše življenje. (Iza. 45:18; Dej. ap. 14:15—17) Če bi ti dal prijatelj slastno, hranljivo sadje, bi mu gotovo rekel: »Hvala lepa.« Toda prvotni izvor tega sadja in vse ostale naravne hrane je Bog Jehova. (1. Moj. 2:9, 15, 16; Ps. 104:10—15, 24; 145:15, 16) Kaj čutiš do Boga glede takšnega oskrbovanja? (1. Tim. 4:3, 4)

¹⁰ Če smo hvaležni Bogu, bo to pomenilo, da smo docela drugačni od večine ljudi. Ti ljudje nagibajo k preziranju Boga in vsega, kar je on storil. Celo tisti, v katerih družinah po navadi izrečejo nekaj besed »zahvale« pred jedjo, ne kažejo s svojim življenjem, da so Bogu zares hvaležni. Redko upoštevajo Božjo voljo, ko načrtujejo svoje življenje. Smo mi drugačni? Morali bi biti.

11., 12. Kakšno vodilo glede hvaležnosti najdemo v Kološanom 3:15?

¹¹ Kot je že bilo prej omenjeno, je apostol Pavel pisal: »In mir Kristusov naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili tudi poklicani v enem telesu; in hvaležni bodite (pokazujte hvaležnost, NS).« (Kol. 3:15, EI) To, da smo resnično hvaležni Bogu, zahteva od nas več kakor le besede zahvale. S svojim življenjem moramo pokazati, da smo mu hvaležni. Prvi korak v tej smeri je preučevanje Božje besede, da bi ugotovili, kakšne so njegove zahteve in zatem tako delali. (Jan. 13:17)

¹² Pavlove besede iz lista Kološanom 3:15 naj bi nas tudi spomnile, da je Bog Jehova povabil posameznike, da bi skupaj sestavljali enotno krščansko telo. To so tisti, ki so priznali, da so grešniki, toda spoznavajo, da jim Bog lahko oprosti na osnovi Jezusove odkupne žrtve. (Rim. 6:17, 23; 7:22—25) Premisli, kaj bi moralo to pomeniti zate — v Božjih očeh si lahko čist. To pa je še razlog več, da smo hvaležni Bogu. (Razod. 7:10, 14)

13. Kako gre hvaležnost preko našega sedanjega življenja?

¹³ Dobro bi bilo pregledati, če je naš duh hvaležnosti le nekaj, kar se tiče samo našega sedanjega vsakodnevnega življenja. Je to le enostavno in odkrito izražanje hvaležnosti za to, kar drugi delajo za nas, bodisi ljudje ali Bog? Ne, ker vključuje hvaležnost kristjana — bodočnost, njegovo upanje. Pavel je napisal: »Čakamo na osrečujoče upanje in slavno razodetje velikega Boga in našega Rešitelja, Jezusa Kristusa.« (Titu 2:13, NS)

HVALEŽNI ZA OSREČUJOČE UPANJE

14., 15. Kaj je bilo »osrečujoče upanje«, ki ga je Pavel omenil v Titu 2:13?

¹⁴ Kakšno pa je bilo Pavlovo »osrečujoče upanje«, za katero je bil hvaležen? To je bilo osrečujoče upanje na vstajenje v nebesa, kjer bo nesmrtno duhovno stvarjenje in sovladar Jezusa Kristusa v ‚njegovem nebeškem Kraljestvu‘. (2. Tim. 4:18) To je bilo tudi upanje Tita in drugih duhovno maziljenih kristjanov v Kolosah in Solunu.

¹⁵ Pavel je zato lahko pisal Kološanom: »Zahvaljujemo Boga, Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa, in molimo vedno za vas, ker smo slišali za vero vašo v Kristusu Jezusu in za ljubezen, ki jo imate do vseh svetih, zaradi upanja, ki se vam hrani v nebesih in ki ste o njem prej slišali.« (Kol. 1:3—6) Upravičeno je lahko Pavel takrat spodbudil tiste, ki so bili poklicani za nebeško življenje: »Hvaležni bodite.« (Kol. 3:15)

16. Kdaj naj bi se izpolnilo to »upanje«?

¹⁶ Kdaj pa se bo izpolnilo to »osrečujoče upanje« na vstajenje za nebeško življenje? Pavel je vedel, da to ne bo prej, preden se ne zgode določeni dogodki. Pisal je, da ‚tisti, ki živijo in preostanejo za prihod (prisotnost) Gospodovo, nikakor ne prehitijo teh, ki so pomrli‘. »In mrtvi v Kristusu vstanejo najprej.« Zato se to ni zgodilo, vse dokler se ni začela Kristusova prisotnost (grško: pa.rou.si’a). (1. Tes. 4:15—17)

17., 18. Zakaj je naš čas glede »osrečujočega upanja« še posebej pomemben?

¹⁷ To pa ima zanimiv, globlji pomen za nas. Jezus je napovedal, da bo njegovo prisotnost označevalo sestavljeno znamenje, kot so nenavadne vojne, potresi, pomanjkanje hrane in drugo, kar se očitno godi od prve svetovne vojne leta 1914 sem. (Mat. 24:3—14) Pomembno je tudi, da se je po prerokbi vstajenje maziljenih kristjanov za nebesa začelo prej, preden bo kralj Jezus Kristus ukrepal v prihajajoči »veliki stiski«. (Mat. 24:21; Razod. 2:26, 27) Zatorej živimo mi v času, ko so Pavel, Tit in drugi, ki so bili v skupnosti s Kristusom, in umrli, prejeli izpolnitev njihovega »osrečujočega upanja«.

¹⁸ To vstajenje je pravtako del »slavnega razodetja velikega Boga in našega Rešitelja, Jezusa Kristusa«. (Titu 2:13, NS)a Z Božjo podporo Jezus nastopa ali se pojavlja tako, da sodi in nagrajuje tiste, ki so umrli v skupnosti z njim. O tem piše v Svetem Pismu, da bo »sam stopil doli iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in s trobento Božjo, in mrtvi v Kristusu vstanejo najprej«, da se mu pridružijo v nebesih. (1. Tesal. 4:16) Kaj pa bo z maziljenimi kristjani, ki še živijo na Zemlji? Ko kateri od njih umre, je ‚hipoma spremenjen‘. Dobil bo duhovno telo in vzet bo v nebesa ter nagrajen z »vencem življenja«. (1. Tesal. 4:17; 2. Tim. 4:1, 8; 1. Kor. 15:44, 50—57; Jak. 1:12)

19. Kdo še ima osrečujoče upanje?

¹⁹ To delo našega Rešitelja, Jezusa Kristusa je pravtako razodetje Božje slave. Z razodetjem Božje slave po Kristusu pa se bo izpolnilo še nekaj, kar je še posebej pomembno za tiste kristjane, ki vedo, da niso maziljeni z Božjim duhom in izbrani za življenje v nebesih. To so zvesti kristjani, ki imajo osrečujoče upanje na večno življenje v obnovljenem zemeljskem raju. Če je tudi tvoje upanje takšno, tedaj premisli, kateri posebni razlog imaš sedaj za hvaležnost.

HVALEŽNOST ZA TO, KAR JE PRED NAMI

20., 21. Kaj bo po prerokbi naredil Jezus v času svoje prisotnosti?

²⁰ Stoletja so pravi oboževalci Jehove prenašali in se upirali vplivu prevladujočih hudobnih sestavov, katerih neločljivi del je bila kriva religija. Pravi kristjani so bili sposobni najti veliko srečo v službi Jehovi, toda dokler traja ta hudobna ureditev ta njena kriva religija, ne morejo biti popolnoma srečni. Kljub temu pa imajo poseben razlog za srečo in hvaležnost že sedaj. Kateri razlog je to?

²¹ Ko je apostol Pavel pisal Tesaloničanom o Kristusovi prisotnosti, je bil navdihnjen za obljubo, da bo to časovno razdobje prineslo čudovite spremembe. Prvo, kar bo naredil Kristus in bo dokaz ‚njegove prisotnosti‘, bo uničenje lažnega religioznega sestavnega dela, imenovanega »človek greha«. To je predvsem protikrščanski odpad, do katerega so pripeljali religiozni voditelji, posebno duhovništvo krščanstva. (2. Tesal. 2:3—8)

22., 23. Zakaj bo konec krive religije nekaj, za kar bi morali biti hvaležni?

²² Konec lažne religije bo že razlog za hvaležnost Bogu, vendar bo Kristus naredil še več. Z Božjo podporo bo Jezus uničil vse tiste, »ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju (dobri vesti) Gospoda našega Jezusa«. (2. Tesal. 1:6—10) Živimo v času Kristusove prisotnosti in »slavnega razodetja velikega Boga in našega Rešitelja, Jezusa Kristusa«. To pomeni, da živimo v času, v katerem bo uničena kriva religija in vsi tisti, ki ne služijo Stvarniku v resnici. Če je Pavel lahko pisal Tesaloničanom takrat, da naj bodo ‚v vsem hvaležni‘, pomislimo, kakšen poseben razlog imamo za to sedaj mi! (1. Tesal. 5:18)

²³ Odprava krive religije bo blagoslov. Odstranjena bo skupaj s prevarnimi nauki o nesmrtnosti duše, ki trpi v peklu ali o duhovih umrlih, ki so dolgo imeli v strahu milijone ljudi. (Jan. 8:32) Celotno poslušno človeštvo bo ‚poslušalo dobro vest o našem Gospodu Jezusu‘ in služilo Jehovi. To bo prineslo enotnost in mir. Mar ni to nekaj, za kar bi morali biti hvaležni?

24., 25. Kakšni blagoslovi so še pred poslušnim človeštvom?

²⁴ Ko tistih, ki ne poslušajo »dobro vest« ne bo več, se bo človeštvo učilo in hodilo po poteh pravičnosti. (Iza. 11:9; 26:9) Morda že sedaj uživaš v pogovoru s svojo družino o tem, kako drugače bo tedaj. Primerjaj to tedaj s tem, kar sedaj doživljaš na tvojem delovnem mestu ali z vladnimi uradniki ali kadar potuješ v kakšno neznano področje.

²⁵ Nova ureditev bo pravtako značilna po fizičnih blagoslovih, ki bodo izvirali od Boga. Odstranil bo bolezni in smrt. (Razod. 21:1—4) Blagoslovil bo delo naših rok tako, da bomo uživali v obilju za življenje potrebnih stvari. (Ps. 67:6; primerjaj Izaija 65:21—25.) Celo med ljudmi in Božjim živalskim stvarstvom bo mir; Jehova bo poskrbel, da bo tako, kot je bilo v prvotnem raju, kjer so bile živali rastlinojedci in niso škodovale ljudem.

26. Kakšne razloge imaš za hvaležnost in srečo?

²⁶ Ti blagoslovi so čisto blizu. Lahko jih doživiš. V kako enkratnem času torej živimo! Kljub nehvaležnosti in nesreči, ki sta značilni za današnje človeštvo, imamo veliko razlogov, da smo hvaležni Bogu, posebno za naše osrečujoče upanje. Zato se mu redno zahvaljujmo.

[Podčrtna opomba]