Od tebe je odvisno, če boš res srečen
»Srečen narod, čigar Bog je Jehova.« (Psalm 144:15, NS)
1. Zakaj bi moral razmisliti o tem, kaj te osrečuje?
KAJ bi te osrečilo? V koliki meri je tvoja sreča odvisna od stanja okoli tebe, materialnih stvari ali od drugih ljudi? Ali imata Bog in Biblija kakšno vlogo pri tvojem iskanju sreče? Preglejmo te stvari, saj si vsi želimo sreče.
2., 3. a) Kako lahko neke stvari ali drugi ljudje prispevajo k tvoji sreči? b) Kako gleda Bog na to?
2 K naši sreči očitno lahko prispevajo zunanji dejavniki, kot na primer uživanje okusne hrane v prijetnem okolju. To bomo še posebej cenili, če smo že kdaj dlje časa bili lačni. To, da smo zaradi dobre hrane do neke mere srečni, ne nasprotuje Božji volji. Kralj Salomon je po navdihnjenju napisal:
»Spoznal sem, da ni drugega dobrega zanje, kakor da se vesele in delajo dobro v svojem življenju. Pa tudi to, da kdo je in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu, je dar Božji.« (Propov. 3:12, 13; primerjaj Psalm 104:14, 15.)
3 K naši sreči lahko prispevajo tudi drugi ljudje. Kako prijetno je, imeti svoje drage, ki skrbijo za nas, pa naj so to člani naše družine ali dobri prijatelji! (Ps. 127:3—5; 128:3)
4. Zakaj ti stvari, ki jih imaš, ali družba ne zagotavljajo sreče? (Preg. 23:4, 5; Propov. 5:11; Luk. 12:16—20)
4 Morda pa tudi dobro veš, da materialne stvari in prijatelji še ne zagotavljajo prave in trajne sreče. Nekateri imajo obilje najboljših jedi, obdali pa so se z modernim razkošjem, vendar se jih sreča izogiba. Dve leti pred svojo smrtjo je rekel J. P. Getty, multimilijonar, trgovec z nafto: »Denar neizogibno ne osreči. Morda prej onesreči.« (1. Tim. 6:9, 10) Denar tudi ne bo pomagal do prave sreče, če so tisti, ki trdijo, da skrbijo za nas, ljudje, katerih prijateljstvo je na nek način kupljeno. (Preg. 19:6)
5. Zakaj je sreča na nek način protislovna?
5 Opaža se, da je sreča na nek način zelo protislovna. Čeprav nas beseda »sreča« navede, da pomislimo na prijetne pogoje, lahko ona dejansko raste na kakršnihkoli tleh, živi v vsakršnih pogojih in kljubuje vsakemu okolju. Sreča ni toliko odvisna od tega, kar imamo, kot od tega, kar smo. To je razlog, zakaj mnogi, ki žive v razkošju, niso posebno srečni, medtem ko so tisti, ki imajo relativno malo in živijo precej preprosto, našli srečo. Nadalje, si morda kdaj srečal bolne ali kako drugače ogrožene osebe, pa so bile vedre in so srečno izgledale. Seveda jim ni po volji, da so bolne ali pohabljene in bi želele, da bi bilo drugače. (Dej. ap. 3:1—8) Vendar so našli razlog, da so srečni.
SREČA IN TVOJA DUHOVNA POTREBA
6., 7. a) Kaj so mnogi pri poskusu, da bi dosegli srečo, naredili napak? b) Ali se lahko spomniš svojstvenih primerov za to?
6 Mnogi ljudje zavidajo srečnim in želijo, da bi jim bili enaki. Svojo nesrečo poskušajo ozdraviti z umetnimi sredstvi — z mamili, alkoholom, nedovoljeno spolnostjo in brezbrižnostjo — in še vedno se sprašujejo, zakaj se jim sreča izmika. Vsako vznemirjenje, ki ga dožive s takšnimi stvarmi, pa je enako lažni sreči, ki se v preizkušnji pokaže tako malo vredna kot ponarejen denar.
7 Primeri iz dolgoletne zgodovine in izkušnje milijonov ljudi, ki živijo še sedaj, dokazujejo, da ne moremo obrniti hrbet moralnim merilom ali načelom in biti istočasno trajno srečni. Tisti, »ki so se, ko so izgubili vsak moralni občutek, vdali razuzdanosti, da bi lakomno izvajali vse vrste nečistosti«, niso srečni. (Efež. 4:15—19, NS; Rim. 13:13) Takšno življenje prinaša s seboj slej ko prej dodatne bridkosti in postavlja ovire na poti k sreči. Ali se spomniš kakšnega primera, ki to potrjuje? Če pa, nasprotno, živimo, kakor Bog želi — v soglasju z njegovimi moralnimi merili — se nam problemi življenja manjšajo in odstranjujejo ovire s poti k sreči. Toda izogibanje problemom samo po sebi ni jamstvo za našo srečo. Za to je potrebno več. To lahko verjamemo, ker nam tako govori naš Stvarnik.
8., 9. a) Kakšno osnovno potrebo imamo? b) Kaj je o tem rekel Jezus Kristus?
8 Potrebno je, da razvijemo dober odnos z našim Stvarnikom in da spoznamo njegovo voljo in namene ter oboje sprejmemo. Da, to je potrebno. V knjigi Man, God and Magic (Človek, Bog in magija) dr. Ivar Lissner poudarja, da je »osnovna razlika med človekom in živaljo« v tem, da »se človek ne zadovolji le s tem, da spi, jé in je na toplem«. Mi ljudje imamo »posebno in naravno potrebo«, ki jo lahko imenujemo »duhovnost«. V resnici dr. Lissner s tem pove, da »je bilo pri vseh človeških civilizacijah ukoreninjeno iskanje Boga«. (Dej. ap. 17:26—28)
9 Jezus je to osnovno potrebo priznal, ko je rekel: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb« ali tisti, ki priznajo ali zadovoljujejo svoji duhovni lakoti. (Mat. 5:3, NS) Toda ta potreba se zlahka prezre. Celo tisti, ki je bil dolgo časa povezan z Bogom, lahko preneha ceniti srečo, ki jo nudi tak odnos. Morda gleda druge, ki žive v razkošju ali tiste, ki se ukvarjajo s priljubljenimi konjički ali oblikami sprostitve. Zato lahko nevoščljivo pomisli: ‚Morda pa marsikaj zamudim.‘ Če začne posnemati njihov način življenja in troši čas ali zanimanje, ki je bilo prej posvečeno njegovemu odnosu z Bogom, tako kakor oni, mu bo njegovo življenje v fizičnem smislu morda res postalo bolj razgibano in bolj podobno splošno priznanemu. Ali pa bo zato dejansko srečnejši? Lačen človek gre lahko, namesto da bi jedel, na vožnjo z avtomobilom ali si bo ogledal kakšen film. To ga bo sicer zmotilo ali zabavalo, toda mar bo tako njegova lakota izginila?
10. Kako je sreča odvisna od tega, koliko se zavedaš te potrebe?
10 Wermont Royster, bivši urednik The Wall Street Journala, je pisal o tehničnem napredku človeštva in nato pripomnil:
»Čudno je to ... človeka, njegova razpotja, njegovo vlogo v tem našem vesolju, komaj kaj bolje doumevamo kot na začetku. Še vedno se mučimo z vprašanji, kdo smo, čemu smo in kam gremo.« (Science Digest)
Lahko boš razumel, da tisti, ki so se prepustili slepi sreči in si ne morejo odgovoriti na ta vprašanja, ne morejo biti povsem srečni ali zadovoljni. Če pa poznamo pravilno važnost svojih duhovnih potreb in iščemo spoznanje Božje besede, bomo vedeli, kam spadamo. Naše življenje ima vodstvo in večji smisel; in verjetnost, da bomo srečni, je večja.
11. Zakaj boš srečnejši, če priznavaš Boja merila? (Ps. 19:7, 8, 11)
11 Našo srečo povečujemo, če se zavedamo svojih duhovnih potreb in če smo v pravilnem odnosu z Bogom. Omenili smo že, da nam sprejemanje Božjih moralnih meril pomaga pri izogibanju problemov, toda če to delamo, bo veliko bolje. Dejansko potrebujemo razumen in dosleden način vrednotenja. Božja beseda tej potrebi popolnoma zadovolji, in Božja merila so tudi v soglasju z našim prirojenim občutkom vesti. Zato se bomo, če se jim podredimo, počutili bolje, bolj bomo zadovoljni in mirnejši. (Ps. 1:1—4; Rim. 2:14, 15) Celo svojim otrokom lahko pomagamo k sreči, če jih poučimo o Božjih merilih. Dr. Robert Coles s harvardske univerze je glede mladih pripomnil:
‚Ni jim potrebna samo disciplina, s katero bi se obvladovalo pretirane občutke, temveč tudi disciplina, povezana z določenimi in razjasnjenimi moralnimi vrednotami. Potrebno je nekaj, v kar bodo verovali, nekaj, kar je večje od njihovega poželenja in potreb. ... Potrebujejo širok pogled na svet, moralno skladnost — vero, s katero bodo našli smisel življenja, ki ga živimo mi vsi.‘
12. Kakšno osnovno resnico glede svoje sreče lahko dojameš?
12 Pošteno je torej reči, da je resnična sreča povezana s priznavanjem naših duhovnih potreb in z našim odnosom z Bogom, točno tako, kot je to pokazano v Bibliji: »Srečen je mož, ki zaupa Jehovi«, in »pri njem išče zavetja«, to je, da se »boji Jehove«, da hodi »po Jehovini postavi« in da »z vsem srcem išče Boga«. (Ps. 40:4, NS; 34:8, NS; 112:1, NS; 119:1, 2, NS) Bog nas želi iskreno ljubiti in vzpostaviti z nami dober odnos. Ali tudi mi skladno s tem pokazujemo, da skrbimo za takšen odnos z njim? (Rim. 8:38, 39)
SREČA — ODVISNA OD POSLUŠANJA, IZVRŠEVANJA
13. Kakšen vpogled v to, kdo je srečen, nam je dal Jezus?
13 Neka žena, ki je poslušala Jezusa, ko je učil, je vzkliknila: »Srečno telo, ki te je nosilo, in prsa, ki si jih sesal!« (Luk. 11:27, NS) Verjetno se je zavedala, da Biblija spoštuje materinstvo in očitno je mislila, da je bila Marija blagoslovljena ali da je bila lahko še posebej srečna, ker je bil njen sin Jezus tako izreden in pravičen učitelj. Toda Jezus je vedel, da obstaja večja sreča od očetovstva ali materinstva, celo od tega, če neka žena rodi Mesijo. Odgovoril je: »Ne, prej so srečni tisti, ki poslušajo besedo Božjo in se je drže.« (Luk. 11:28)
14., 15. Kaj po tvojem mnenju vključuje ‚poslušanje Božje besede‘?
14 Upoštevaj, da je Jezus poudaril poslušanje ali branje »Božje besede«. Biblija nas vedno znova prepričuje o koristnosti ukvarjanja z Božjo besedo. Prvi Psalm govori o ‚srečnem možu‘: »Veseli (se) Jehovine postave in jo prebira podnevi in ponoči.« (Ps. 1:1, 2, NS) Zato se lahko vprašamo: ‚Sem spoznal srečo iz tega izvora?‘
15 Sveto pismo je zakladnica sreče, ker obogati misli in srce, oživlja duha in daje upanje. Pokazuje pot k plodnemu in prijetnemu življenju. Vsebuje Božje misli, o katerih lahko razmišljamo ob vsakem času. Je osnova prave modrosti. (Primerjaj Pregovori 3:13—18.)
16. Kako lahko z določenimi spremembami povečaš srečo?
16 Toliko je vsega, kar lahko beremo — časopisi, dnevniki, novele, zgodovinske knjige, revije o stanovanju ali kakšni spretnosti. Čeprav so nekateri časopisi zanimivi in na mestu, se lahko vseeno vprašamo: ‚Ali lahko v interesu moje sreče prilagodim urnik ali bralno navado tako, da bi več bral in užival v Božji besedi?‘ Da, beri jo že zaradi čistega zadovoljstva. Preberi nekaj iz nje vsak dan, če želiš, delaj to načrtno. Beri Biblijo po vrsti, knjigo za knjigo. Beri Sveto pismo s pomočjo dragocenih biblijskih pomožnih sredstev. Beri včasih tudi iz drugega prevoda ali v drugem jeziku, če jih znaš več. Da, z več branja Božje besede boš korak bliže sreče. (Razod. 1:3)
17., 18. Kateri vidik ‚držanja Božje besede‘ lahko tudi prispeva k tvoji sreči?
17 Jezus je rekel, da spada k naši sreči tudi to, da se Božjo besedo ‚drži‘. Omenili smo že, da se je to izkazalo za dobro, ker se tako izognemo problemom. To pa je dobro tudi z drugih gledišč.
18 Mnogi ljudje se danes večinoma ukvarjajo s »SEBOJ«! V tem trudu in zanimanju so zelo samoljubni. Ali pa so zato resnično srečni? Nasprotno temu veje iz Božje besede duh zanimanja za druge, duh dajanja ali pomaganja drugim. Primer tega lahko vidimo pri samem Jehovi, ker je on »Tisti, ki je tako ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da, ... kdorkoli veruje vanj, ... ima večno življenje«. Jehova se imenuje tudi »srečni Bog«. (Jan. 3:16; 1. Tim. 1:11) Podobno tudi »Kristus ni sebi ugodil«, temveč je umrl v našo korist. (Rim. 15:3; Gal. 1:3—5)
19.–21. a) Kako lahko dajanje povečaš? b) Zakaj misliš, da ti bo to prineslo več sreče?
19 Naše dajanje lahko, in bi moralo biti mnogostransko, toda ne izumetničeno ali namenjeno samo temu, da se naredi dober vtis. Jezus je svetoval:
»Kadar napraviš obed ali večerjo, ne vabi prijateljev svojih, ne bratov svojih ne sorodnikov svojih, ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. Ampak kadar napraviš gostijo, povabi siromake, kruljave, hrome, slepce, in blagor ti bo, ker ti nimajo s čim povrniti; povrne se ti namreč ob vstajenju pravičnih.«
20 To poudarja resnico, da dajanje osrečuje. (Dej. ap. 20:35) Ali lahko v zvezi s hrano ali čem drugem razmisliš, kako uporabljaš ta Jezusov nasvet? Če si soprog, žena ali drugi član družine, zakaj se o tem ne bi še danes pogovoril, namreč, kako uresničiti ta Jezusov predlog. Videl boš, kako te bo osrečilo.
21 Eden od načinov, kako doseči takšno srečo, je sporočanje biblijskih resnic drugim, kar lahko tudi prispeva k njihovi sreči. Zamisli si, kako se ti bo zdelo, če najdeš nekoga, ki je res duhovno lačen in mu boš lahko pomagal, da se nasiti. (Dej. ap. 13:48, 52) Da bi našli takšno osebo, je res potreben stalni napor in potrpežljiva skrb, da bi ji pomagali uživati duhovno hrano iz Božje besede. Toda ugotovila bo, da so Jezusove besede resnične: »Srečni (so) tisti, ki poslušajo besedo Božjo in se je drže.« (Luk. 11:28, NS; Jan. 13:17) Toda tudi ti boš srečnejši, ker si se razdal, da bi drugega osrečil.
SREČA — CILJ ALI REZULTAT?
22.–24. a) Do katere mere bi smela biti sreča tvoj cilj? b) Kako torej lahko najdeš pravo srečo? (Preg. 8:32—35)
22 Videli smo, da življenjska sreča ni v posesti, temveč v življenju samem in uživanju. To pogosto zahteva, da spremenimo svoje gledišče o stvari, da bi bili zadovoljni s tem, kar imamo, in razumeli, da je ‚predanost združena z zadovoljnostjo‘ — dragocena. (1. Tim. 6:6) Toda do kolike mere bi nam naj bila sreča naš cilj in ali je to najvišje v življenju?
23 Dejansko bi nam moralo to, kar smo govorili o pravilnem odnosu z Bogom in dajanju, pomagalo uvideti naslednje: Sreča ni nekaj, za čemer bi morali prvenstveno težiti. Ne dosežemo je, če nam postane edini cilj, temveč pride, če živimo tako, da pred Bogom pokazujemo njegove lastnosti in delamo, kakor on želi. Je sad ljubezni in službe. Srečo se primerja z metuljem. Čeprav navdušeno tekamo za njim, da bi ga ujeli, se nam bo vedno znova izmaknil. Kadar pa je odstranimo iz misli in mirno izvršujemo Božjo voljo, bo ta »metulj« priletel in sedel na našo ramo. (Rim. 12:9—21)
24 Zaključimo lahko, da je sreča res v veliki meri odvisna od tebe. Ne tekaj pohlepno za njo, kot da je glavni cilj v življenju. Raje uvidi svoje duhovne potrebe, da se moraš učiti o svojem Stvarniku in ga oboževati. Če živiš po njegovih moralnih merilih, ti bodo prihranjeni mnogi problemi in v življenju boš našel potrebno trdnost. Delaj na tem, da si pridobiš tesen odnos z Bogom Jehovo, ker boš zadovoljen in radosten, če boš podoben »srečnemu Bogu«. Vzemi si več časa za ‚poslušanje Božje besede‘. Zatem izkusi koristnost dajanja in pomaganja drugim, da spoznajo Jehovo in njegove namene. Tudi ti boš, kakor milijoni danes, občutil, da si blagoslovljen z veliko srečo. (Ps. 146:5)