‚Okoristi se vsake oblike molitve in prošnje‘
»S sleherno molitvijo in prošnjo molite vsak čas v Duhu in bedite za to v vsej stanovitnosti in prošnji za vse svete.« (Efežanom 6:18)
1. a) Na kakšen način naj razmišljamo o Bogu Jehovi, ko se mu bližamo v molitvi? b) Katere štiri osnovne oblike molitve poznamo?
BOG JEHOVA ni neoseben Stvarnik, temveč resnična Oseba z občutki. Sposoben je videti in slišati. Mislimo vedno na to, kadar se mu bližamo v molitvi. V Božji besedi se nam svetuje, naj delamo to »z vsako vrsto molitve in prošnje«. (Efež. 6:18, NS) Kaj to vključuje? Obstajajo štiri osnovne oblike molitve — slavljenje, zahvaljevanje, prošnja in molitev ali ponižna prošnja.
SLAVITI BOGA V MOLITVI
2., 3. Povej, katera je najplemenitejša in najbolj vzvišena oblika molitve in naštej nekaj izmed mnogih razlogov, zakaj je Jehova vreden take molitve?
2 Slavljenje je vsekakor plemenita, vzvišena oblika molitve. Stvarnik jo je vreden zaradi svojih lastnosti in dosežkov. Kot Suvereni Gospod Jehova v avtoriteti nima primerjave. (2. Sam. 7:28) Ker je Bog Jehova brez začetka in konca, Njemu kot »Kralju večnosti« ni nihče enak. (1. Tim. 1:17) On je tako slavna Oseba, da ga nihče ne more videti in ostati živ. (2. Moj. 33:20) Najvišji je edinstven, neomejen v moči in modrosti, popolnoma pravičen in je poosebljenje nesebične ljubezni. (5. Moj. 32:4; Job 37:23; Rim. 11:33; 1. Jan. 4:8) Ustvaril je vse stvari, zato je celo vesolje njegova last. (1. Moj. 1:1, 31; Ps. 50:10) Glede svojega imena in slave nima tekmeca. Edino On lahko upravičeno reče: »IZKAZAL SE BOM KOT TISTI, KI JE.« (NS) Samo On nosi ime Jehova, kar pomeni »On povzroča, da nastane.« (2. Moj. 3:14; 6:3) Edino On lahko upravičeno reče: »Komu me hočete narediti enakega, s kom primerjati, da bi bili podobni drug drugemu?« (NS) »Jaz sem Bog mogočni in ni drugega Boga, nikogar meni enakega.« (Iza. 46:5, 9, NS)
3 Vzvišen nad vsemi, s katerim se ne moremo primerjati, nenadkriljiv Bog, ki nima tekmeca, zasluži, da ga slavimo. Temu odgovarjajoče se poziva, da hvalimo Jehovo, od 2. Mojzesove 15:11 do Razodetja 19:6. Soglasno s tem naj ne hvalimo Najvišjega le v naših molitvah, temveč v vsakdanjih pogovorih obračajmo pozornost nanj, ne na nas same. Navsezadnje nimamo ničesar, kar ne bi bili dobili od njega in brez njega zares ničesar ne moremo doseči. (Ps. 127:1; 1. Kor. 4:7)
ZAHVALJEVATI SE JEHOVI
4., 5. Kaj pravijo razni pisci Biblije o zahvaljevanju Jehovi in kateri so nekateri od mnogih razlogov, da to delamo?
4 Zahvaljevanje Jehovi je tesno povezano s slavljenjem. Povsem pravilno je, da izrazimo hvaležnost za vse, kar je Jehova storil, kar dela in kar bo še naredil za nas. Pisci psalmov, kot izgleda, so se še posebno zavedali primernosti izražanja hvaležnosti Jehovi. Vedno znova najdemo izraze: »Slave naj Jehovo za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških.« (Ps. 107:8, 15, 21, 31) Podobno nam svetuje tudi Pavel, naj prinašamo »prošnje z zahvaljevanjem«. Da, treba je, da se »zahvaljujemo vedno za vse Bogu in Očetu«. (Filip. 4:6; Efež. 5:20)
5 Koliko tega je, za kar naj bi se dnevno zahvaljevali našemu nebeškemu Očetu! Dolžni smo se Mu zahvaljevati za vse telesne in materialne stvari, ki jih prejemamo in ki življenja ne le omogočajo, temveč ga tudi naredijo prijetnega. (Jak. 1:17) Ali cenimo vse duhovne blagoslove, ki jih Jehova izliva na svoje služabnike — korist Kristusove žrtve, Božjo Besedo in njegov duh, krščansko skupščino in dar molitve? Ali cenimo blagoslov druženja z brati v veri, prednost služenja potrebam drugih in čudovito upanje v Kraljestvo? Če da, tedaj izražamo hvaležnost v naših molitvah. Ni sicer treba vedno naštevati ali omenjati vse, kar je Bog naredil za nas, toda čutili naj bi tako, kakor psalmist: »Slavi, duša moja, Jehovo in ne pozabi vseh dobrot njegovih!« (Ps. 103:2)
MOLITI K JEHOVI
6. Za katera tri splošna področja molimo in kaj nas je Jezus poučil, da naj predvsem molimo?
6 Zares tolažilno je, da se lahko bližamo Jehovi s ‚srčnostjo govora‘, kadar ga za kaj prosimo. (Hebr. 4:16; 1. Jan. 3:21) Kakor je Jezus prikazal v zgledni molitvi, se naše molitve običajno nanašajo na tri splošna področja — da zmaga pravičnost, za duhovne potrebe in telesne potrebe. Zato je rekel Jezus, naj prosimo predvsem za posvečevanje Jehovinega imena, za prihod Njegovega kraljestva in da se izvaja Njegova volja na Zemlji. Jezus sam je molil: »Oče, oslavi ime svoje!« (Mat. 6:9, 10; Jan. 12:28) V te prošnje naj bi se vključilo tudi to, da Jehova pospešuje delo svojih služabnikov na Zemlji in da podpira tiste, ki so izpostavljeni stiskam in preizkušnjam zaradi njegovega imena. (Ps. 118:25) Prav tako ne bi smeli prezreti Pavlovega opomina, naj molimo za vse tiste, ki so na visokih položajih, »da živimo mirno in tiho življenje v vsej pobožnosti in poštenosti«. (1. Tim. 2:2)
7., 8. Za katere osebne stvari naj bi še prosili Jehovo?
7 Naše molitve bi tudi morale odražati resno skrb za naše duhovno stanje. To vključuje, da prosimo našega nebeškega Očeta za odpuščanje grehov. »Ako se pa kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, Jezusa Kristusa, pravičnega.« (1. Jan. 1:8—2:1) Molili naj bi tudi za več Božjega duha in da ga ne užalimo. (Luk. 11:13; Efež. 4:30) Kadar imamo opravka s situacijami, polnimi preizkušenj, nas Pismo spodbuja, da prosimo za modrost. (Jak. 1:5—8) Molili naj bi tudi za to, da Jehova blagoslovi našo sveto službo, vključno oznanjevanje in poučevanje. Takšne molitve potrjujejo načelo, da medtem ko mi sadimo in zalivamo, Bog daje rast in uspeh. (1. Kor. 3:7)
8 Ko molimo k Bogu, ne smemo zanemariti ali spregledati kakšnega spora, ki ga morda imamo z nekim krščanskim bratom, z zakonskim tovarišem ali nekim drugim članom naše družine. V takih prilikah obstaja morda težnja, da s to osebo prekinemo stike. To bi pomenilo iti po lahki, toda nespametni, sebični poti. Namesto tega naj bi prosili v molitvi za vodstvo in moč, da rešimo spor, ki ga z nekom imamo. Prosimo tudi za pomoč, da oprostimo in pozabimo krivico, da ne bi postali ogorčeni in zakrknjeni godrnjavci. (Mat. 6:12)
9., 10. Kakšno biblijsko osnovo imamo za naše molitve k Jehovi glede materialnih ali telesnih stvari?
9 Jezus je pokazal, da je prav, da razen za duhovne stvari prosimo Boga Jehovo tudi za naš vsakdanji kruh, za naše materialne potrebe. (Mat. 6:11) Da, Boga Jehovo lahko prosimo za vse naše potrebe, in sicer vsak dan. To je v soglasju s tem, kar je rekel Jezus v svoji pridigi na gori: »Ne skrbite torej za jutri; kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dosti ima vsak dan svojega zla.« (Mat. 6:34)
10 Ali smo brezposelni? Tedaj lahko prosimo Boga Jehovo, da bi blagoslovil in usmerjal naš trud, da bi našli delo. Ali smo bolni? Lahko prosimo za modrost, moč in vztrajnost, da bi svoje trpljenje premagali na najboljši možni način. Res je tolažilno za nas, da lahko svoje skrbi povemo Jehovi, tako kakor beremo: »Nič ne skrbite, temveč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem.« (Filip. 4:6) V zvezi z vsem tem pa naj molimo z omejitvijo — ‚če je tvoja volja‘, tako kakor je molil tudi Jezus v Getsemanskem vrtu. (Mat. 26:39; 1. Kor. 4:19; Jak. 4:15)
S PROŠNJO
11.–13. a) Kaj pomeni usmeriti prošnjo k Jehovi in v zvezi s katerimi rečmi je najbolj primerna? b) Kako nam to ponazori doživljaj nekega dečka?
11 Rečeno nam je, naj »molimo s sleherno molitvijo in prošnjo«. (Efež. 6:18) Zakaj se k molitvam dodaja prošnja? Ker gre prošnja korak dlje od molitve. To je iskrena, resna molitev, prisrčno rotenje. Prošnja se definira kot »ponižno in iskreno rotenje«. V Krščanskih grških spisih se je originalno besedo vedno uporabljalo v zvezi z Bogom. Tako se poudarja dejstvo, da moramo razen vztrajanja v molitvi, biti resnično resni. Razumljivo je, da niso vse naše molitve prošnje, toda naše molitve naj bi vključevale tudi nje. Beremo, da je celo Jezus usmeril prošnje »s silnim vpitjem in s solzami ... in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu«. (Hebr. 5:7) Podobno kadar slišimo, da se naše brate hudo preganja, je prav, ne samo prositi Boga zanje, temveč tudi usmerjati prošnje Jehovi, da jim da moči za vztrajanje in prepreči namen preganjalcev. (Primerjaj 2. Korinčanom 1:8—11)
12 Ko prosimo Jehovo za pomoč v naši borbi, da krotimo svoje telo, prihajamo pred njega kot ponižni prosilci. (Rim. 7:15—24; 1. Kor. 9:27) Ima kdo probleme pri premagovanju svojega temperamenta in mišljenja? Medtem ko takšna oseba popravlja kakršnokoli škodo, ki jo je mogoče naredila, bi naj ponižno prosila Boga Jehovo za pomoč. Kaj pa, če je problem glede jedi ali pijače? Zopet bi bilo pravilno, da se prosi za pomoč Jehovo in da se sprejme pomoč od družinskih članov in skupščinskih starešin.
13 Celo otroci, ki so pravilno poučeni, lahko prihajajo s prošnjami k Jehovi in so uslišani. Tako je pisal na primer desetletni deček Skupnosti Stražnega stolpa: »20. novembra ob 15. uri sta me napadla dva dečka na šolskem dvorišču; eden mi je nastavil nož na grlo in mi pretil, da me bo ubil. Prosil sem Jehovo za pomoč in prav tedaj se je pripeljal mimo policijski avtomobil, dečka pa sta zbežala.«
POTREBNO JE POSTOPANJE PO TEM
14., 15. Kaj zahteva doslednost od tistih, ki molijo? Naštej nekaj biblijskih primerov, ki kažejo to načelo?
14 Kadar molimo k Bogu Jehovi, moramo biti seveda pripravljeni narediti svoj del. Kralj David Boga ni samo prosil v času velike stiske, temveč je tudi naredil praktične ukrepe. (2. Sam. 15:31—17:14) Podobno so delali tudi drugi zvesti Jehovini služabniki, kakor na primer Jakob. (1. Moj. 32:9—21) Da, naši postopki naj bi bili dosledno v skladu z našimi zahtevami.
15 Ali prosimo za naš vsakdanji kruh? Tedaj moramo biti pripravljeni delati zanj, ker »če kdo noče delati, naj tudi ne je«. (Mat. 6:11; 2. Tesal. 3:10) Ali molimo, da ne bi prišli v skušnjavo? Tedaj se moramo izogibati, da ne bi namerno prišli v okoliščine, ki zahtevajo kompromise. (Mat. 6:13) Ali molimo za medsebojni mir? Tedaj moramo biti miroljubni. (Ps. 122:6—9; 1. Petr. 3:11) To pomeni, da moramo paziti, da ne žalimo drugih ali da po nepotrebnem ne ustvarjamo spornih vprašanj. Moramo se izogibati preobčutljivosti. Ali molimo za to, da bi se povečalo Božje delo? Tedaj bi morali ‚veliko delati v Gospodovem delu‘. (1. Kor. 15:58) Ali molimo za modrost? Tedaj moramo uporabiti vsa sredstva, ki jih je dal na razpolago Bog za pridobivanje modrosti. (Jak. 1:5—8; Ps. 119:105; 2. Tim. 3:16; Hebr. 10:23—25)
ALI LAHKO IZBOLJŠAMO KAKOVOST NAŠE MOLITVE?
16., 17. Kako lahko izboljšamo kakovost naših molitev, da bi bile še dalje tople in smiselne?
16 Naše molitve pokazujejo, kakšne sploh so naše duhovne misli. Ali lahko izboljšamo kakovost naših molitev, in če da, kako? Predvsem naj bi naše molitve jemali resno in jih izgovarjali iz srca. Več topline in čustvenosti lahko vnesemo v naše molitve, s tem da več razmišljamo o Božji dobroti in ljubezni, da mislimo nanj kot na ljubečega Očeta, ki stanovitno zagovarja pravičnost. Zares, z Bogom želimo govoriti iz srca in ponižno, zato moramo pri molitvi paziti, da ne bi hiteli. Čeprav je treba včasih kakšno stvar zanemariti, naj se to nikoli ne zgodi pri molitvah.
17 Kakovost naših molitev lahko izboljšamo tudi tako, da se vedno trudimo, ne uporabljati istih besed in fraz. (Mat. 6:7) Takšno ponavljanje doprinaša k pomanjkanju čustvenosti in pomena molitev. Na pamet izgovorjene besede prihajajo bolj verjetno iz glave kot pa iz srca. Pri tem morajo biti posebno pazljivi tisti kristjani, ki dnevno molijo pri družinskih molitvah. Če bi iz dneva v dan uporabljali iste besede, bi to povzročilo, da bi misli ostalih, ki molitev poslušajo, blodile naokrog. Vsakodnevno razmišljanje o biblijskih mislih in razvijanje cenjenja do Jehovine nezaslužene ljubeče dobrote, nam pomaga ohraniti molitve tople in smiselne.
NEPOSREDNE IN POSREDNE NAGRADE
18. Zakaj lahko tisti, ki ne zadovoljujejo Božjim zahtevam za sprejemljive molitve, sklepajo, da so bile njihove molitve uslišane?
18 Molitev je oblika oboževanja, ki jo poznajo po vsem svetu. Mnogi ljudje verujejo, da Bog odgovarja na njihove molitve, čeprav se njihove prošnje ne ujemajo z Božjimi zahtevami za molitev. Kako bi lahko pojasnili to navidezno nasprotje? Najprej je to tako morda zaradi zakona povprečja. Govorijo na primer, da molijo vsi vojaki v strelskih jarkih. Ker običajno večina preživi, lahko tisti, ki so preživeli, sklepajo, da je Bog uslišal njihove molitve. Mogoče je šlo za slučajnost. Zatem je tukaj še psihosomatsko načelo; to lahko pojasni vpliv misli na telo.
19. Kakšen dokaz imamo, da Bog Jehova odgovarja na molitve tistih, ki so zares njegov narod in ki zadovoljujejo njegovim zahtevam za molitve?
19 Toda tisti, ki zadovoljujejo Božjim zahtevam za molitev, imajo neizpodbitne dokaze, da Bog Jehova odgovarja na njihove molitve. Videli so, kako Jehova blagoslavlja njihov skupni in posamezni trud. Zaradi tega jih je »iz najmanjšega tisoč, iz šibkega mogočen narod«. (Iza. 60:22) V odgovor na njihove molitve je Jehova tako vodil stvari, da ‚nobeno orodje, narejeno zoper nje, ni imelo uspeha‘. (Iza. 54:17)
20. Na kakšne različne načine odgovarja Jehova na iskrene prošnje, naslovljene nanj?
20 Jehova uporablja svoje nebeške in zemeljske služabnike, da bi odgovoril na iskrene molitve, usmerjene k njemu. Včasih je angel tisti, ki usmerja stvari tako, da Jehovine priče obiščejo na domu nekega posameznika, ki je v molitvi iskreno iskal Boga. (Primerjaj Dejanja apostolov 10:30—33; 17:26, 27.) Zatem odgovarja Jehova na mnoge molitve s pomočjo svojih zemeljskih orodij. Nekoga izmed svojega ljudstva lahko navede na misel, da izrazi ljubezen ali ljubeče pristopi k neki zaslužni osebi, ki je dejansko v stiski. Odgovor na molitev neke osebe lahko pride tudi preko študija Božje besede, po skrbnem preiskovanju publikacije, ki temelji na Bibliji, ali pa lahko dobi odgovor iz tega, na kar so mu obrnili pozornost starešine v skupščini. Tako je zato, ker so molitve Jehovinih služabnikov pogosto v zvezi z duhovnim razsvetljenjem ali modrostjo, da bi lahko rešili določeno situacijo.
21. Naštej nekaj posrednih koristi molitve!
21 Razen tega lahko imamo od molitve tudi posredno korist. Že samo dejstvo, da smo izlili naša srca Jehovi, našemu nebeškemu Očetu, povzroči, da se počutimo še bolj zbližani z Jehovo. Izražanje našega cenjenja z zahvaljevanjem in slavljenjem nam pomaga, da bomo s svojim življenjem še bolj zadovoljni. Resna prošnja k Jehovi nam bo pomagala, da bomo ponižni in se bomo opirali na Njega, ne pa na naše lastno razumevanje in moč. (Preg. 3:5, 6; Filip. 4:13) In kadar molimo, morajo naše misli seveda biti usmerjene na to, kar je izgrajujoče. (Filip. 4:4—8) Če na primer ponoči ne moremo spati, bi bilo vsekakor najbolje, da molimo za interese Kraljestva in duhovne stvari, ne pa da si delamo skrbi, se jezimo, žalostimo, gradimo gradove v oblake ali da dovolimo, da težijo naše misli za telesnimi stvarmi. Da, mi želimo ‚vreči svoje skrbi na Jehovo, ker On skrbi za nas‘. Če pred svojim nebeškim Očetom ničesar ne skrivamo, nam bo to pomagalo, da se preiščemo, in prispevalo, da se mu bomo še bolj približali in prišli z njim v še prisrčnejši odnos. (1. Petr. 5:7; 2. Kor. 13:5)
22. Kaj pomeni jemati resno naše molitve in do česa to vodi?
22 Molitev je zares, kadar vključuje slavljenje, zahvaljevanje in prošnjo — dragocena prednost in vemo, da imamo veliko korist, če jemljemo molitve resno. Molitev dokazuje, da resnično verujemo. Gotovo želimo postopati v soglasju z našimi molitvami, nočemo jih v naglici izgovoriti, vedno se bomo trudili, da izboljšamo kakovost molitev in ne bomo dovolili, da bi se spremenile v rutinsko ponavljanje besed. Če to delamo, bomo imeli posredno korist od njih, in lahko se zanesemo, da nas bo Jehova Bog nagradil z odgovorom na naše molitve, ki so izgovorjene v soglasju z njegovo voljo.