Zakaj morajo ostati kristjani ločeni od sveta?
DANES je mnogo milijonov ljudi, ki trdijo, da so nasledniki Jezusa Kristusa. Toda eno je trditi, da si kristjan, drugo pa je, biti kristjan. Jezus je to poudaril v svoji pridigi na gori: »Ne pride vsak, kdor mi pravi: ‚Gospod, Gospod‘, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih. Veliko mi jih poreče tisti dan: ‚Gospod, Gospod, ali nismo prerokovali v tvojem imenu,... in mnogo čudežev delali s tvojim imenom?‘ In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!« (Mat. 7:21—23)
Med mnogimi stvarmi, po katerih se razlikujejo pravi kristjani od tistih, ki so to samo po imenu, je ločenost od sveta. Jezus je to še posebej poudaril v noči izdajstva, rekoč svojim naslednikom: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil nego vas. Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, temveč sem vas jaz odbral iz sveta, zato vas svet sovraži.« Isto misel je poudaril, ko je molil k svojemu nebeškemu Očetu tega večera: »Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« (Jan. 15:18, 19; 17:16)
‚Ne biti del tega sveta‘ pomeni, biti ločen od sveta. O tem ni nobenega dvoma. Toda kaj je Jezus mislil z izrazom »svet«? Jezus je delal razliko med svojimi nasledniki in tem »svetom«, ko je rekel v molitvi: »Jaz prosim zanje (svoje učence); ne prosim za svet, ampak za te, ki si mi jih dal, ker so tvoji.« (Jan. 17:9) Z izrazom »svet« pokazuje Jezus, da misli na hudobni, brezbožni svet ali kozmos, sestavljen iz tistih, ki jih opisuje apostol Janez kot take, ki ‚ležijo v moči Hudobnega‘. (1. Jan. 2:15—17; 5:19) Njihov bog in vladar je satan hudič.
IZ ČESA SE SESTOJI SVET
Satan je organiziral ta svet v različne dele ali oddelke. Njegov najznačilnejši del je Babilon veliki, svetovno kraljestvo krive religije, opisano v Razodetju 17:3—6 kot »mati nečistnic in gnusob zemlje«. Zanjo je rečeno, da je pijana krvi svetih Jezusovih prič.
Prav tako so zelo znani del satanovega sveta posvetna zemeljska kraljestva, opisana po apostolu Janezu kot zver, ki izhaja iz morja in ima sedem glav z desetimi rogovi. (Razod. 13:1) Da pripadajo ta kraljestva satanovemu svetu, se vidi iz dejstva, da jih je bil satan sposoben ponuditi Jezusu Kristusu, če bi ga Jezus hotel častiti. (Mat. 4:8, 9)
Satan prav tako kontrolira brezobzirno pohlepen in zatiralski komercialni sistem kot del svojega sveta, opisan v Razodetju 18:11 kot »trgovci zemlje«. Ta sestav izkorišča preprosto ljudstvo in ga drži v suženjstvu, v ekonomskih sponah, Babilon veliki poskuša zadržati ljudstvo v religioznih okovih, vladavine tega sveta pa se trudijo, zadržati ljudstvo v posvetnem jetništvu.
Satanov svet je prav tako pokvarjen in prežet z vsemi vrstami nemoralnih postopkov, tako kakor opozarja na to apostol Janez v 1. Janezovem 2:15, 16: »Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni ljubezni Očetove v njem. Zakaj vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh, ni iz Očeta, temveč je iz sveta.«
ZAKAJ OSTATI LOČEN OD SVETA
Zakaj se kristjanom zapoveduje, naj ostanejo ločeni od sveta, ki je pod satanovo oblastjo? Predvsem upoštevajmo, česa ta ločenost od sveta ne pomeni. To ne pomeni, da ne bi smeli imeti ničesar skupnega s tistimi, ki imajo posvetnega duha, ki so povezani s krivo religijo, pokvarjeno posvetnostjo ali pohlepnimi komercialnimi ali nemoralnimi ukrepi. V tako skrajnem primeru bi namreč morali, kakor omenja apostol Pavel, dobesedno oditi s tega sveta. (1. Kor. 5:9, 10) Biti ločen od sveta tudi ne pomeni, da ne smemo uživati v zdravi sprostitvi, niti to, da ne bi smeli obiskati svojih sorodnikov, ki niso v veri, ali da oni ne bi smeli obiskati nas.
Biti ločen od sveta je povezano s sporom, ki se je začel, ko je Bog Jehova napovedal sovraštvo med semenom žene, Božje svete organizacije in semenom boga tega sveta, satana hudiča. To pomeni ohraniti ravnotežje, ne biti suženj ničemur, kar ponuja ta svet. Pomeni tudi, izogibati se kompromisov s tem svetom. Bogu Jehovi sklepanje kompromisov očitno ne bi ugajalo. To pomeni »ne stopati na pot grešnikov ter ne sedeti v družbi zasmehovalcev«. (Ps. 1:1)
Tukaj je zanimivo upoštevati, kako so kristjani v drugem stoletju gledali na svet. O tem je poročal zgodovinar Kadoux v svojem delu The Early Church and the World (Zgodnja cerkev in svet, 1925): »Pisci tega obdobja so v celoti gledali zelo črno na stanje človeškega rodu izven mej krščanske cerkve. Za številne slabe lastnosti so menili, da se nanašajo na ‚svet‘: greh, tema, slepota, pijanstvo, prevara, zlo, krivičnost, oskrunjenost, pokvarjenost, praznina, nizkotnost, nevera, brezbožnost in bogokletje.«
Biti moramo ločeni od satanovega sveta zaradi njegove brezbožnosti in mržnje do Jezusa Kristusa. Kaj bi postali, če bi se družili s tem svetom ali postali njegov del? Učenec Jakob nam na to odgovarja: »Prešeštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.« (Jak. 4:4) Ali si lahko dovolimo, da bi Bog postal naš sovražnik? Apostol Pavel odgovarja na to vprašanje v 1. Korinčanom 10:21, 22: »Ne morete piti keliha Jehovinega in keliha zlih duhov, ne morete biti deležni mize Jehovine in mize zlih duhov. Ali pa hočemo dražiti Jehovo? Smo li močnejši od njega?«
»Kelih« in »miza« demonov sta pri Babilonu velikem. Ta uči laži, obrekuje Boga Jehovo in satan ga je uporabil, da zavaja vso naseljeno zemljo. (Razod. 12:9) Kako bi se tedaj lahko Božji služabniki združili s katerokoli religijo tega sveta? Jezus ni izvajal medverstva. Ni se združil z nobeno židovsko sekto proti rimskemu jarmu in tudi njegovi pravi nasledniki danes ne morejo izvajati medverstva. Slediti morajo besedam iz Izaije 52:11: »Odstopite, odstopite, idite odondod, ničesar nečistega se ne doteknite! Pojdite izsredi njega, očistite se vi, ki nosite posode Jehovine!« Kako upravičene razloge imajo kristjani za to, da ostanejo ločeni od religioznega dela satanovega sveta!
Obstajajo tudi močni razlogi za to, da morajo resnični Božji služabniki in iskreni nasledniki Jezusa Kristusa ostati ločeni od posvetnega dela satanovega sveta, od vsakršnega nacionalizma in politike. Mar ne nasprotujejo tudi vsi ti Božjemu Kraljestvu? Ko je stal pred zastopnikom Rimskega cesarstva, Poncijem Pilatom, je Jezus pričal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil Judom izročen; sedaj pa kraljestvo moje ni odtod.« (Jan. 18:36) Ker niti Jezus niti njegovi učenci niso bili takrat del posvetnega sveta, tako tudi sedaj Jezusovi nasledniki to ne morejo biti. Da nimajo narodi sveta nič skupnega z resničnim Bogom, se vidi iz dejstva, da jih bog tega sveta po svojih navdihnjenih izjavah zbira k bitki velikega dne Boga vsemogočnega, v Harmagedon. (Razod. 16:14, 16) Kakor apostol Peter dobro opaža, so kristjani tujci in priseljenci ali občasni prebivalci. (1. Petr. 2:11) V soglasju s tem dejstvom pokazujejo besede apostola Pavla v Filipljanom 3:20, da je domovina pravih Kristusovih naslednikov v nebesih. Zato se krščanske Jehovine priče ne zapletajo v zadeve tega sveta, ne kupujejo in ne nosijo izkaznic raznih posvetnih strank.
Ker smo v 1. Janezovem 2:15, 16 opozorjeni pred nevarnostjo materializma in nemorale, kar je v hudem nasprotju predanosti Bogu, moramo prav tako ostati neoskrunjeni od tega, če hočemo biti sveti, kakor je svet Bog Jehova. (1. Petr. 1:15, 16)
Kaj pa potrebujemo, da bi lahko ostali ločeni od sveta? Naslednji članek nam na to odgovarja.