Moliti k Jehovi tako, da usliši
»Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji, kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.« (Hebr. 11:6)
1.–3. a) Kaj nam pokaže doživljaj male deklice? b) Kakšen pouk je to za vse starše?
ZGODILO se je v eni kraljevskih dvoran Jehovinih prič. Jeznim pogledom in tihemu karanju matere navkljub, je bila mala deklica še naprej nemirna. Mati je dala znak očetu, da se pozanima za deklico, in to je tudi storil. S hčerko je naglo odšel iz dvorane v sosednji mali prostor. Ko je deklica doumela, kaj jo čaka, je med jokom vzkliknila: »O Jehova, prosim, pomagaj mi!«
2 Kadarkoli se je omenil ta primer, je izzval silen smeh. Toda mar je ta primer zabaven, ali pa nam nekaj pove? Zares, nekaj nam pove. Mala deklica je vedela, da se Stvarnik imenuje Jehova, torej nekaj, kar ve zelo malo majhnih deklic. Poučena je bila o vrednosti molitve in o tem, da se Jehovo lahko prosi za pomoč v težavah. Seveda izgleda smešno, da je prosila Boga za zaščito pred nujnim disciplinskim ukrepom. Toda ali je taka zahteva omejena samo na preproste male deklice? Nikakor. Izraelski narod je vedno znova delal eno in isto, zlasti še začasa sodnikov. Vedno znova so prosili Boga, da jih osvobodi, kadar so dobivali zasluženo kazen. (Sodn. 2:11—18; 4:1—3, 23, 24; 10:6—16; 11:32,33)
3 To je pouk za vse krščanske starše. Trudite se zgodaj svojim otrokom vtisniti vero v Boga Jehovo. Pomagajte jim, da bodo cenili in doumeli, da je Jehova zares oseba, ki sliši in odgovarja na molitve. Poučevanje otrok o molitvi že od ranega otroštva bo prispevalo k temu, da postanejo bogaboječi, ko dosežejo dobo odgovornosti. (Primerjaj Psalm 22:9, 10; Preg. 22:6; 2. Timot. 3:14, 15.)
ZAKAJ RAZMISLITI O SVOJIH MOLITVAH?
4., 5. a) Kakšna vprašanja v zvezi z molitvami bi si veljalo postaviti? b) Zakaj so takšna vprašanja primerna?
4 Kakšno vlogo ima molitev v tvojem življenju? Kako pogosto moliš? Ali se često zalotiš, da si preveč zaposlen, da bi molil? Ali moliš mogoče na hitro in mehanično, kot da bi opravljal kakšno delo ali dolžnost, ki jo je treba izvršiti? Kakšna je kvaliteta tvojih molitev?
5 Ta izzivalna vprašanja so zelo primerna za premislek. Celo med Jehovinimi pričami se najde osebe, ki ne molijo redno. Drugi čutijo, da njihovim molitvam manjka smiselna vsebina in jedro. To pa je nekaj, kar kristjan ne sme prelahko jemati, kajti kakovost njegovih molitev odseva njegovo duhovno stanje. Duhovno zdravje neke osebe je v veliki meri odvisno od tega, koliko se zaveda svojih duhovnih potreb in kaj glede tega ukrepa. (Mat. 5:3) Posameznik lahko istočasno izboljša svoje duhovno stanje, ko premišlja o kvaliteti svojih molitev.
ZAKAJ SE LAHKO JEHOVI Z ZAUPANJEM BLIŽAMO?
6. Zakaj lahko z zaupanjem molimo k Bogu upoštevajoč, kar je rečeno v Psalmu 65:2; Filip. 4:6 in 1. Tesal. 5:17?
6 Zakaj se lahko Jehovi bližamo z zaupanjem in pričakovanjem, da bo poslušal naše molitve? V prvi vrsti zato, ker je samega sebe označil kot tistega, ki »posluša molitve«, in nam vedno znova govori, naj molimo. (Psalm 65:2) V Njegovi Besedi najdemo zapovedi, kot so: »Stalno molite, da ne pridete v skušnjavo.« (Mat. 26:41, NS) »Molite drug za drugega.« (Jak. 5:16) »V molitvi (bodite) stanovitni.« (Rim. 12:12) »Neprestano molite.« (1. Tesal. 5:17) »Nič ne skrbite, temveč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem.« (Filip. 4:6)
7. Katere primere glede molitev imamo?
7 Biblija nam pokaže tudi primere, ki so pravzaprav posredne zapovedi, naj molimo. Od 1. Mojzesove knjige do Razodetja je Biblija polna navdihnjenih poročil o primerih ljudi, ki so molili. Beremo, kako je Abraham molil k Jehovi. (1. Mojz. 12:8) Od svojega krsta v Jordanu, pa vse do časa, ko je bil pribit na mučilni kol, je Jezus molil vedno znova k svojemu Očetu. (Luk. 3:21, 23:46) Apostol Pavel omenja dobesedno temo o molitvi v svojih pismih dvanajstkrat. Vedno znova priporoča, naj molimo za druge, spodbuja k molitvi ali prosi druge, da bi molili zanj. (Filip. 1:9—11; Efež. 6:18, 19) Knjiga Razodetja, ki jo je napisal apostol Janez, se zaključuje z dvema molitvama. (Raz. 22:20, 21)
8. Zaradi katerega bistvenega dejstva se lahko bližamo Bogu z zaupanjem?
8 Drugi razlog za zaupno bližanje Bogu v molitvah je v tem, ker se vključuje Njegovo ime. To vsebuje njegovo ime ali sloves »Poslušalca molitev«. Tako je tudi zato, ker je Njegovo ime povezano z Njegovim ljudstvom, vendar lahko opazovalci napačno razumejo, da to odkriva Jehovine nesposobnosti, da vodi svoje trmoglave služabnike. To bi osramotilo Njegovo ime. Zato beremo v Psalmu 79:9, EI: »Pomagaj nam o Bog, naš rešitelj, v slavo svojega imena!« Mojzes, Jozua, David in Ezekiel so vsi molili zaradi tega dejstva. (2. Moj. 32:11, 12; Jozua 7:8, 9; 2. Kralj. 19:15—19; Psalm 25:11) Tudi prerok Daniel je takole molil: ‚O Jehova prisluhni in delaj. Ne odlašaj, kajti po tvojem lastnem imenu se imenuje tvoje mesto in tvoje ljudstvo.‘ (Dan. 9:19) Če zares nosimo Jehovino ime, lahko prosimo pri njem na tej osnovi.
9. Zakaj lahko z zaupanjem molimo k Bogu za milost in odpuščenje?
9 Tretji razlog, zakaj lahko pričakujemo, da bo Jehova uslišal naše molitve, je v tem, da on pozna naše meje in nam želi pomagati. To je psalmist David izrazil takole: »Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč spravlja od nas prestopke naše. Kakor se oče usmili otrok, usmili se Jehova njih, ki se ga boje. Kajti on pozna kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:12—14, glej tudi Psalm 51:5.) Če smo storili kakšno krivico, če smo kaj skazili ali naredili resno napako, lahko prosimo Boga Jehovo za pomoč na osnovi naše slabosti in nepopolnosti.
10. Zakaj se lahko Bogu bližamo z zaupanjem, kot je to prikazano v primeru Joba, Pavla in drugih?
10 Naslednji prepričljiv razlog, da se lahko z zaupanjem bližamo Bogu Jehovi, da bo uslišal naše prošnje, temelji na varovanju naše čistosti. Job je prepričljivo prosil v zvezi s tem dejstvom: »Naj me pretehta Jehova na tehtnici pravice in spoznal bo, da sem nedolžen.« (Job 31:6, Nova angl. Biblija) Pavel je prosil svoje zveste brate v veri: »Molite za nas, kajti prepričani smo, da imamo dobro vest, ker hočemo pošteno živeti in ravnati v vsem.« (Hebr. 13:18) Da moramo biti z Božjega gledišča iskreni, se vidi tudi iz tega, kar je pisal apostol Janez: »Ljubljeni, če nas srce naše ne obsoja, imamo trdno zaupanje (srčnost govora) do Boga, in karkoli prosimo, prejmemo od njega, ker držimo zapovedi njegove in delamo, kar je prijetno pred njim.« (1. Jan. 3:21, 22)
MOLI PO JEZUSU KRISTUSU, NE K NJEMU
11. Po kom edino se lahko Jehovi bližamo v molitvi?
11 Kako pa lahko pristopimo k velikemu »Poslušalcu molitev«? Sam je določil, da je to mogoče le po Jezusu Kristusu. Samo en Posrednik obstaja med Bogom in ljudmi in en Veliki duhovnik, Jezus Kristus. (1. Timot. 2:5; Hebr. 7:25, 26) Jezus je na to izrecno opozoril, ko je dejal: »Nihče ne pride k očetu, razen po meni.« (Jan. 14:6) »Resnično, resnično vam pravim: Karkoli boste prosili Očeta, da vam v imenu mojem ... Prosite in prejmete, da bo radost vaša dopolnjena.« (Jan. 16:23, 24)
12., 13. a) Katera vprašanja lahko nekdo postavi glede tega, kar sta storila Janez in Štefan? b) Zakaj slučaj Štefana in apostola Janeza ne more služiti kot razlog za neposredno molitev k Jezusu?
12 Nekateri pa se morda čudijo: ‚Mar ne moremo česa prositi neposredno Jezusa? Ali se ni učenec Štefan v molitvi obrnil neposredno k Jezusu in mar ni tega naredil tudi apostol Janez?‘ Res je, da je Štefan pred svojo smrtjo rekel: »Gospod Jezus, sprejmi duha mojega!« (Dej. ap. 7:59) Tudi apostol Janez je molil: »Amen, pridi Gospod Jezus!« (Razod. 22:20)
13 Toda bilo bi dobro upoštevati okoliščine. Štefan, na primer, je imel vizijo, ker je rekel: »Glej nebesa vidim odprta in Sina človekovega, stoječega na desnici Božji.« Vsled tega, ker je Jezusa videl v viziji, se je lahko nanj neposredno obrnil. (Dej. ap. 7:56) Tudi apostol Janez je imel vizijo o nebeških stvareh. (Raz. 1:1, 10; 4:1, 2) V tej viziji je apostol Jezusa videl in ga slišal govoriti: »Gotovo, pridem hitro!« (Razod. 22:20) Janez je torej odgovoril na to, kar je pravkar slišal od Jezusa. Takšni slučaji se lahko primerjajo s tem, kar se je zgodilo preganjalcu Savlu iz Tarza na poti v Damask. Jezus Kristus se je prikazal Savlu, rekoč mu: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« Kot v primeru Štefana in Janeza je tudi Savel neposredno odgovoril Jezusu: »Kdo si, Gospod?« (Dej. ap. 9:4, 5)
Z DOLŽNIM SPOŠTOVANJEM
14., 15. Kaj naj bi pokazovalo naše stališče, besede in ton glasu v molitvi in zakaj?
14 Ko se velikemu Suverenu vesolja bližamo v molitvi, moramo to storiti na pravilen način. Morali bi se mu bližati z največjim spoštovanjem, obzirnostjo in globoko ponižnostjo. Dejstvo o pristopu k Bogu s »srčnostjo govora«, zapisanem v Bibliji, ne pomeni, da smo lahko predrzni ali malodušni do velikega Stvarnika. (Hebr. 4:16; 1. Jan. 3:21, 22) Kako nepremišljeno in nedostojno bi bilo, če bi molitev pričeli z besedami: »Dober dan, Jehova!« K njemu lahko pristopimo s srčnostjo govora zgolj zaradi naše vere in zaupanja v njegovo pripravljenost poslušanja in zato, ker čuvamo našo čistost. Toda to moramo storiti z globokim spoštovanjem in mu dajati čast. (Primerjaj Prop. 5:1,2.)
15 Nikoli ne smemo pozabiti, da je Jehova vzvišen nad vse. Zaradi našega zemeljskega obstoja in organizma smo glede moči in slave nižji on angelov. (Hebr. 2:7) Še več, smo nepopolni in grešni ljudje. V naših molitvah bi torej morali uporabljati besede in ton, ki pokažejo, da razumemo in cenimo naš odnos z Bogom Jehovo, ker on posveča pozornost samo ponižnim, ki »trepečejo pred besedo njegovo.« (Izaija 66:2) Kako dobro je Jezus poudaril to načelo v priliki o dveh možeh, ki sta šla v Jeruzalemski tempelj molit! Bog Jehova ni posvetil pozornosti oholemu, samopravičnemu farizeju, temveč je očitno poslušal in odgovoril na molitev ponižnega, skesanega cestninarja. (Luk. 18:9—14)
V VERI IN VZTRAJNO
16. Kateri stavki pokažejo važnost vere pri molitvi?
16 Pristopiti k Jehovi v veri je nadaljnja pomembna zahteva, da bi nas On uslišal. Večkrat nam Božja beseda pritegne pozornost na ta pogoj molitve. Jezus je rekel: »Če imate vere za gorčično zrno, ... nič vam ne bo nemogoče.« (Mat. 17:20) V listu Hebrejcem 11:6 nam je rečeno, da za ugajanje Bogu ni dovolj le verovati, da On obstaja, temveč tudi, da nagrajuje tiste, ki »ga resno iščejo.« (NS) Učenec Jakob je pisal: »Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi, zakaj kdor dvomi, [ne bo] od Jehove ničesar dobil.« (Jak. 1:6, 7)
17. Kateri nasvet dobimo v Svetem pismu glede vztrajnosti v molitvi?
17 Da bi bile naše molitve uslišane, moramo vztrajati v molitvi. Molitev nam mora postati navada. V Bibliji se nas opozarja: »Odločno obdržite navado molitve.« (Rim. 12:12 — New Testament in Modern English, J. B. Philips) Kristus je vedno znova poudarjal to gledišče o molitvi. V svoji pridigi na gori je rekel: »Prosite in dalo se vam bo; iščite in našli boste; trkajte in odprlo se vam bo.« (Mat. 7:7) V priliki o vdovi, ki ji je sodnik pomagal do pravice, čeprav se ni bal Boga, niti ni spoštoval ljudi, je Jezus poudaril važnost vztrajanja v molitvi. (Luk. 18:1—8) Če smo resnično iskreni v stvareh, za katere prosimo, tedaj bomo »vztrajali v molitvi« in »neprestano molili«. (Rim. 12:12; 1. Tesal. 5:17)
18. Katerim stvarem ne bi smeli dovoliti, da nam odvzamejo čas za molitev?
18 Z vztrajnostjo v molitvi je tesno povezano tudi to, da si vzamemo čas za molitev. Nikoli ne bi smeli biti tako zaposleni, da bi zanemarjali molitev. Res, obstajajo za življenje neobhodno potrebne stvari — naš vsakdanji posel, hrana, osebna nega, spanje — za kar porabimo večino štiriindvajsetih ur dneva. Toda mar ne obstajajo še mnoge druge stvari, ki nam jemljejo več časa, kot bi smele? Sem spada branje časopisov, gledanje televizije, športne dejavnosti in druge oblike rekreacije ali sprostitve. Če dragocene prednosti molitve ne cenimo, se lahko zalotimo, da zanemarjamo molitev zaradi takšnih stvari, ki nam jemljejo čas.
PRILOŽNOSTI ZA MOLITEV
19. Naštej nekoliko priložnosti, ko naj bi molili.
19 Za molitev imamo zares veliko priložnosti. ‚Neprestano moliti‘, pomeni, moliti ob vsaki priliki — ko zjutraj vstanemo, ko zvečer ležemo, pred jedjo in v urah nespečnosti. (Glej Psalm 5:3; 92:1, 2; 119:147—149, 164; 1. Timot. 4:4, 5.) Soočimo se lahko s težkimi problemi ali napori, prenašati moramo težke odgovornosti, morda smo pozvani, da govorimo pred krščansko skupščino ali da zagovarjamo svojo vero pred vladnimi uradniki. To je gotovo čas, da svoje skrbi zaupamo Jehovi. Da, »na vseh svojih potih (Boga) spoznavaj in on ravne naredi steze tvoje.« (Preg. 3:6) Kadarkoli prejmemo poseben blagoslov, še zlasti, če je nepričakovan ali če smo si ga zelo želeli, naj bi iz naših src vrela hvaležnost Jehovi. Vendar za molitev ne potrebujemo posebnih razlogov. Naša srca in misli nas lahko navedejo, da izrazimo hvaležnost ob kateremkoli času.
20. Kaj lahko rečemo o položaju našega telesa pri molitvi?
20 Ali moramo iz razloga, ker je za molitev primeren vsak čas, razmišljati o položaju telesa pri molitvi? V Bibliji res ni predpisan določen položaj telesa pri molitvi, na primer, da bi sklenili roke in klečali. Beremo o ljudeh, ki so molili stoje, kleče, se sklanjali ali iztegnili roke. (Glej 1. Moj. 24:26, 48; 1. Kralj. 8:22, 42, 44, 45; Nehem. 2:1—4; Marko 11:25.) To pokaže, da je primerno, če je to mogoče, med molitvijo zavzeti položaj, ki izraža spoštovanje. Na primer v dvorani lahko vstanemo in sklonimo glavo. Takšna sprememba položaja telesa nam tudi lahko pomaga, da se osredotočimo na molitev, ki jo nekdo izgovarja v našo korist. Izgleda, da je klečanje posebno primeren položaj za osebne molitve. (Primerjaj Dan. 6:10; Filip. 2:9, 10.) Četudi bi, ko molimo pred spanjem, ležali v postelji, moramo paziti, da sledimo apostolovemu posebnemu nasvetu, da »smo budni.« (Efež. 6:18)
21 Molitev, usmerjeno Bogu Jehovi, želimo jemati resno. Kako hvaležni bi morali biti za to, da se lahko približamo našemu nebeškemu Očetu z zaupanjem, da nas vedno posluša. Seveda je to odvisno od tega ali se mu bližamo v veri, po primernem posredniku in s pravilnimi nagibi, da vztrajamo v molitvi, da nismo nikoli preveč zaposleni, da ne bi utegnili moliti. Če imaš otroke, jih potrpežljivo poučuj o važnosti molitve, in to z besedami in dobrim zgledom.
21. Kako moramo v molitvi pristopiti k Bogu, da bi nas poslušal?