Krst — izraz vere

»S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se daje javna izjava za rešitev.« (Rimljanom 10:10, NS)

1. Kako neka oseba v soglasju z Matevžem 28:19 pokaže, da je postala učenec Jezusa Kristusa?

GOSPOD Jezus Kristus nam je glede krsta zgled. Vsi, ki želijo biti njegovi učenci, se morajo pravtako krstiti v vodi. To se jasno vidi iz zapovedi, ki jo je dal Božji Sin svojim naslednikom, po svojem vstajenju iz mrtvih. Glasi se: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha.« (Mat. 28:19)

2. a) Kakšen je smisel krsta v vodi? b) Kaj se zahteva od posameznika, da bi bil krst zares smiseln?

² Kaj točno pomeni krst v vodi? S krstom nekdo javno pokaže, da se odreka samega sebe, da bi se kot učenec Jezusa Kristusa popolnoma predal Bogu Jehovi. Da bi to imelo pravo vrednost v očeh nebeškega Očeta, se je treba krstiti prostovoljno in brez kakršnihkoli pridržkov. Za rešitev ni nujen samo krst, temveč vse v zvezi s pripravo na krst. Vsakdo mora obžalovati svoje grehe, se spreobrniti oziroma povsem odvrniti od slabe poti, se odreči pravice vsakega lastništva nad seboj v svoji predanosti Bogu Jehovi in postati služabnik Najvišjega in njegovega Sina. (Mat. 16:24; Dej. ap. 2:38; 3:19; 1. Tesal. 1:9, 10) Po listu Rimljanom 10:9 se od kandidata za krst pričakuje, da pred krstom v vodi, javno potrdi, da pravilno razume te pomembne stvari. V tem svetopisemskem stavku beremo: »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.« (EI)

3. Kaj potrjujejo v zvezi s krstom besede iz 1. Petrovega 3:21?

³ Besede iz 1. Petrovega 3:21 potrjujejo, da je za rešitev bistvena celotna priprava za krst, vključno z javnim izražanjem vere. Apostol je pisal: »Temu podoben tudi vas zdaj rešuje krst, ne umitje mesene nesnage, ampak na Boga naslovljena prošnja za dobro vest po vstajenju Jezusa Kristusa.«

4. Kaj pomeni izraz »po vstajenju Jezusa Kristusa«?

⁴ Jasno je, da sama potopitev ni tisto, kar rešuje. Voda sicer lahko odstrani madež ali umazanijo, vendar rešitev ni rezultat »očiščenja telesnih madežev« (EI) ali svečanega zunanjega umivanja. Peter je pokazal, da je rešitev po »vstajenju Jezusa Kristusa«, kar pomeni, da mora tisti, ki se krsti, verovati, da je rešitev mogoča edino zato, ker je Božji Sin umrl žrtvene smrti in je bil zatem tretji dan obujen. Nujno je tudi, da prizna Jezusa za svojega Gospoda ali Gospodarja, ki ima popolno oblast, da sodi — živim in mrtvim, ker je Peter nadaljeval: »Ki je po svojem vnebohodu na desnici Božji, in podrejeni so mu angeli in oblasti in moči.« (1. Petr. 3:22)

5. Kako lahko nekdo pride do ‚dobre vesti‘?

⁵ Peter je povezal s krstom tudi »prošnjo k Bogu za čisto vest«. Da bi imeli dobro ali čisto vest, se morajo vsi, ki se želijo potopiti pod vodo, pokesati svojih grehov, se odvrniti od slabe poti in se popolnoma predati Bogu po Jezusu Kristusu. Krst je javno priznanje predanosti, ki jo je naredil posameznik v srcu, in izraz vere, ki jo je izrazil z usti. Zatem ko je naredil vse, kar Bog Jehova zahteva, ima krščeni učenec dobro vest. Vse dokler bo ohranil to dobro vest, bo v stanju rešitve, Božja obsodba ga ne bo zadela.

6. a) Čemu ustreza krst kot priprava? b) Kako vključuje vero?

⁶ Kaj pa je apostol mislil, ko je rekel: »Temu podoben«? Po predhodnem stavku je osem človeških duš vključno z Noetom ‚preživelo potop‘. (1. Petr. 3:20) Voda, ki je uničila vse, kar ni bilo v barki, je prizanesla oziroma rešila Noeta in sedem njegovih družinskih članov takratne generacije. Seveda Noe brez vere ne bi doživel te veličastne rešitve. V listu Hebrejcem 11:7 nam je rečeno: »Po veri je prejel Noe vest o tem, kar se še ni videlo (to je, ni bilo vidnih znakov glede prihajajočega potopa in uničenja ljudi in živali), in boječ se, je napravil banko v rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.« Ravno tako kakor je moral Noe verovati, da je zgradil barko, tako morajo tudi vsi krščeni učenci Jezusa Kristusa verovati, da bi se uprli pritiskom, ki jih bo povzročil neverni svet in njegov bog. (Jan. 12:31; 2. Kor. 4:4)

ZAKAJ JE POTREBNA VERA

7. Kaj je svetoval Jezus Kristus v Lukežu 14:26—33 in zakaj?

⁷ Vsi predani in krščeni učenci Jezusa Kristusa lahko pričakujejo težave. Zato je dal Božji Sin naslednji nasvet:

»Če prihaja kdo k meni, pa ne sovraži očeta svojega in matere, žene in otrok, bratov in sester, da, tudi lastnega življenja svojega, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi križa (mučilnega kola, NS) svojega in ne gre za menoj, ne more biti moj učenec. Kdo namreč izmed vas, ki hoče sezidati stolp, ne sede prej in preračuni stroškov, če ima pač toliko, da ga dodela? da se mu, ko bi postavil temelj, pa ne bi mogel dozidati, ne začno vsi, ki to vidijo, posmehovati, govoreč: Ta človek je jel zidati, pa ni mogel dokončati. Ali kateri kralj, kadar se gre z drugim kraljem vojskovat, ne sede prej in se posvetuje, če se pač more z desetimi tisočmi srečati s tem, ki pride proti njemu z dvajsetimi tisočmi? Če pa ne more, pošlje poslance in prosi miru, dokler je še sovražnik daleč. Tako torej vsak izmed Vas, kdor se ne odreče vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.« (Luk. 14:26—33)

Po teh besedah bi morali vsi, ki se krstijo, pred tem resno premisliti, kaj to vse vključuje.

8. Kakšno naj bo naše stališče do nevernih sorodnikov in zakaj?

⁸ Jezus seveda ni mislil, da bi njegovi učenci sovražili svoje sorodnike. V Pridigi na gori nas je celo posvaril, ‚naj ljubimo tudi svoje sovražnike in molimo za tiste, ki nas preganjajo‘. (Mat. 5:44) Zato bi dejansko morali do naših nevernih sorodnikov pokazovati še večjo ljubezen, želeli in pokazali bi jim naj pripravljenost, da naredimo vse, kar je mogoče, da bi jim pomagali dobiti večno življenje. (Primerjaj Rimljanom 9:1—3.) Nekdo, ki je krščen učenec, jih mora ‚sovražiti‘ v tem smislu, da jih manj ljubi kakor Jezusa Kristusa. Zakaj je to pomembno? Njegovim sorodnikom morda ne ugaja njegovo preučevanje. Morda namigujejo, da se ga bodo odrekli, če bi se krstil. Tako potrebuje vero, da bi verjel, da s svojo predanostjo Jehovi in s krstom ne bo ničesar izgubil, temveč pridobil.

9. Kaj pridobijo predani in krščeni učenci Jezusa Kristusa?

⁹ Kaj pa oseba pridobi, če je predan in krščen učenec Jezusa Kristusa? Zadovoljstvo je vedeti, da delamo, kar Bog Jehova in njegov Sin priznavata. Njuna naklonjenost pa je dragocenejša od vsega drugega. Niti naši prijatelji niti sorodniki nam ne morejo dati zanesljive pomoči, brezhibnega vodstva in večnega življenja. Samo Bog Jehova nam daje po svojem Sinu na razpolago te stvari. Tudi si pridobimo brate, sestre, matere in otroke v duhovnem smislu. Jezus Kristus je zagotovil: »Resnično vam pravim, nikogar ni, ki je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mene in evangelija, da ne bi prejel sedaj v tem času stokrat toliko: hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv s preganjanjem, in v prihodnjem svetu (v prihajajočem sestavu stvari) večnega življenja.« (Marko 10:29, 30) Če primerjamo pridobljeno z izgubljenim, je to samo malenkost. (Filip. 3:8)

10. Zakaj je nujno ljubiti Jezusa Kristusa bolj kot lastne duše, da bi lahko bili njegovi zvesti učenci, in zakaj to zahteva vero?

¹⁰ Zakaj je Božji Sin poudaril tudi to, da ga moramo ljubiti bolj kot svoje lastne duše? Zaradi tistega, kar pričakujemo od nevernikov. V 2. Timotejevem 3:12 piše: »Pa tudi vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani.« Če ljubimo bolj sebe kot Božjega Sina, ne bomo pripravljeni trpeti besednih in fizičnih žalitev, ali če bi bilo potrebno, umreti zato, ker smo njegovi učenci. Vsekakor je potrebna vera, da bi šli v korak s krstom in da se zavedamo, da nas bo to v prihodnosti morda stalo celo življenje. Ta vera vključuje čvrsto zaupanje v vstajenje. (Dej. ap. 24:15) Da, ljudje nas lahko usmrtijo, vendar nam ne morejo vzeti pravice do življenja. To lahko naredi edino Bog Jehova, on lahko našo pravico do življenja za večno uniči. Zato je Jezus spodbudil: »Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se marveč tistega, ki more i dušo in telo pogubiti v geheni.« (Mat. 10:28)

11. Zakaj je neobhodno potrebna vera, kadar se soočamo s finančnimi težavami zaradi tega, ker smo učenci Jezusa Kristusa?

¹¹ Če svojega življenja ne cenimo preveč, lahko ostanemo stanovitni tudi ko se soočamo z denarnimi težavami. V našem času so nekateri Božji služabniki izgubili svojo zaposlitev, ker so se lojalno držali Božjih zahtev. Kadar smo soočeni s problemi glede neobhodno potrebnega za življenje, še posebej potrebujemo vero, da bo naš nebeški Oče odgovoril na prošnjo: »Kruh naš vsakdanji daj nam danes.« (Mat. 6:11) Vsi, ki se krstijo, naj zaupajo, da Bog Jehova lahko in bo ohranil svoje ljudstvo v času pomanjkanja.

ŽIVLJENJSKA POT ZAHTEVA VERO

12. Za kakšen napredek bi se moral učenec prizadevati po krstu?

¹² Čeprav je potrebna vera, da se postane predani in krščeni učenec Jezusa Kristusa, je to šele začetek njegovega osebnega življenja — kot življenja kristjana. Zatem ko smo se krstili, želimo napredovati v veri in pokazovanju sadov Božjega duha — ljubezni, radosti, miru, potrpežljivosti, dobroti, krotkosti in samoobvladanju. Goreče bomo želeli izražati našo vero drugim. (Gal. 5:22, 23; 2. Petr. 1:5—8) Novi učenci bi morali vedeti, da so še vedno duhovni otroci in morali bi si vzeti k srcu nasvet apostola Petra: »Kakor novorojeni otroci zahrepenite po duhovnem, nepokvarjenem mleku, da boste po njem zrasli v zveličanje, ko ste vendar okusili, da je Gospod dober.« (1. Petr. 2:2, 3, EI)

13. Kako bi učenec moral razvijati željo po duhovni hrani?

¹³ Da bi razvila pravo željo po duhovni hrani, si mora oseba vzeti čas, da s cenjenjem razmisli o tem, kar sta Bog Jehova in Jezus Kristus storila v njeno korist in zatem dovoliti svojemu srcu, da ga spodbudi k rednemu hranjenju iz Svetega pisma. V to pa je vključeno več kot samo branje Biblije. Človek mora v molitvi razmisliti o tem, kar je zapisano v tej knjigi, in osebno uporabljati navdihnjene nasvete. Preučevati Biblijo s pomočjo enega ali dveh pripomočkov za študij Biblije ni dovolj, da bi dobro spoznal Božjo besedo. Pismo nudi veliko veliko več za našo duhovno rast in okrepitev.

14. S kom bi se morali družiti novi verniki in zakaj ?

¹⁴ Dobra družba v krščanski skupščini je za naš duhovni napredek prav tako važna. Najbolj zaželeni prijatelji so duhovni bratje v veri, osebe, ki se vesele pogovora o Božji besedi in se intenzivno trudijo pomagati ostalim ljudem. Apostol Pavel je o tem pisal Timoteju, starešini v krščanski skupščini: »V veliki hiši pa niso samo zlate in srebrne posode, ampak tudi lesene in lončene, in nekatere v čast, nekatere v nečast. Ako se torej kdo očisti od takih, bode posoda v čast, posvečena, koristna Gospodarju, pripravljena za sleherno dobro delo. Od mladostnih poželenj pa beži, a hodi za pravičnostjo, vero, ljubeznijo, mirom z njimi, ki kličejo Gospoda iz čistega srca.« (2. Tim. 2:20—22) Apostol je tako primerjal skupščino, ki se je v njegovih dneh razvijala, s hišo, v kateri so različne posode. Če je za starešino neobhodno, da se varuje ‚nečastnih posod‘ tako, da se z njimi ne druži, je to gotovo še bolj potrebno za duhovne otroke, katerih ‚sposobnost razločevanja dobrega od zla še ni dovolj izšolana‘. (Hebr. 5:14) Ti so še mnogo bolj dovzetni in tako zapadejo pokvarjenemu vplivu. (Primerjaj 2. Petrov 2:18.)

15. Kako lahko spoznamo dobre prijatelje?

¹⁵ To pa ne pomeni, da bi morali sumničiti člane skupščine. Dobre družbe ni težko spoznati. Jezus Kristus je rekel: »Česar je polno srce, usta govore.« (Luk. 6:45, EI) Gotovo so lojalni prijatelji tisti, ki nas v pogovoru spodbujajo k »ljubezni in dobrim delom«. (Hebr. 10:24) Druženje z njimi lahko pospešuje rast krščanske zrelosti.

16. Kako dokazujemo krščansko vero?

¹⁶ Ker je izražanje vere začetek naše življenjske poti kot kristjana, bi moralo naše celotno življenje odražati čvrsto vero v Boga Jehovo in njegovega Sina. Ta vera se pokazuje z doslednimi deli. Učenec Jakob je napisal: »Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepe.« (Jak. 1:22) Od nas se zahteva več kot le spoštljivo poslušanje na skupščinskih sestankih in da potem pohvalno govorimo o tem, kar smo slišali. Nujno je, da vse Božje nasvete uporabljamo, to pa kliče k delu in marljivosti in k spontani dovzetnosti za duhovne, čustvene in fizične potrebe drugih. To nas tudi poziva, da sodelujemo v velikem delu oznanjevanja, ki ga je treba opraviti prej, preden pride »konec«. (Jak. 1:27; 1. Jan. 3:16, 17; Mat. 24:14, 21, 22)

17. Kaj lahko vprašamo sami sebe v zvezi z Jezusovo ilustracijo o sejalcu?

¹⁷ V soglasju z Jezusovo ilustracijo o sejalcu, se krščeni učenci Jezusa Kristusa želimo izkazati kot »dobra zemlja«. »Beseda o kraljestvu«, ki je bila posejana v naše srce, bi morala biti rodovitna. Ali izkoristimo vse priložnosti za pričevanje? (Mat. 13:3—9, 18—23) V Razodetju 22:1, 2 se Jehovina življenjedajajoča priprava primerja z drevesi, ki rodijo vsak mesec. Ali si v soglasju s tem odločno prizadevamo, da se nam ne izmuzne mesec, ne da bi z drugimi govorili o naši veri? Važno je tudi, da poskušamo doseči srca nevernih sorodnikov, tako da svoje besede okrepimo s primernim krščanskim življenjem. Čeprav se izogibamo kompromisov glede tega, kar smo spoznali za pravilno, bi bilo dobro, da ne delamo iz praznovanja rojstnih dni, praznikov in podobnega po nepotrebnem velikih spornih vprašanj. Ali ni veliko bolje, da se osredotočimo na to, da govorimo z njimi o pozitivnih, izgrajujočih mislih iz Biblije, seveda če to dovoljujejo okoliščine? Naša prijaznost, iskreno zanimanje in pripravljenost pomaganja je često veliko močnejše pričevanje kot mnoge besede. (Primerjaj Rimljanom 12:17—21)

18. Zakaj se izplača biti krščanski učenec?

¹⁸ Biti krščanski učenec je vsekakor povezano z resnimi obveznostmi. Toda ali ni zato naše življenje bolj smiselno? Že danes imamo mir v mislih in srcu, ker vemo, da bomo priznani od našega nebeškega Očeta in njegovega Sina. Naše življenje je premišljeno usmerjeno v to, da služimo našim bližnjim v večno blaginjo. ‚Prihodnje življenje‘, večno, srečno življenje v Božji novi ureditvi, pričakujemo z zaupanjem. (1. Tim. 4:8) Naša vera, ki je bila potrebna, da smo se kot učenci Jezusa Kristusa predali Bogu in se krstili, nas lahko pripelje do te čudovite prihodnosti.