Fosilna goriva

Nafta in premog sta »fosilno gorivo«, ker sta verjetno nastala iz ostankov rastlin, ki so rasle pred mnogimi tisočletji. Kaže, da so se organske snovi zakopanega rastlinja, ko do njih ni več mogel kisik, ki bi povzročil običajen razkroj, spremenile v zmes ogljikovodikov. Velik pritisk in zvišana temperatura pod zemeljskim površjem sta bila v mnogih tisočletjih verjetno glavna dejavnika pri nastajanju nafte in premoga.

Ogljikovodiki se med seboj ločijo po različni količini vodika. Največ ga je v metanu, glavni sestavini zemeljskega plina. Manj vodika je v zmesi tekočih ogljikovodikov, iz katerih se sestoji nafta, še manj pa v netekoči zemeljski smoli. Iz premoga pa sta, razen majhnega odstotka, visoka temperatura in pritisk iztisnila skoraj ves vodik. Ti kemični procesi v zemlji so se odvijali že davno pred ustvaritvijo človeka.

Če so te informacije o nastanku nafte in premoga pravilne, potem je energija, ki je v njiju, v prvi vrsti sončna energija, ker se je s fotosintezo nakopičila v organskih sestavinah zelenega rastlinja. Čeprav se ta goriva morda še vedno tvorijo, pa gotovo ne tako hitro, kakor jih človeštvo izkorišča.