Božja obsodba lažnih prerokov krščanstva
1., 2. a) Kakšni skušnjavi nas izpostavlja napovedovanje dobrih stvari, čeprav je brez osnove? b) Katero največje vprašanje je treba rešiti sedaj in kaj ga je postavilo v ospredje?
NARAVNO je, da vsi radi slišimo prerokbe ali napovedi, ki govore, da bodo dobre stvari prišle kmalu, še v času našega življenja. To je za nas nekaj zelo vabljivega. Morda želimo sprejeti neko napoved kot resnično zato, ker nam ugaja, ne pa zato, ker bi imela trdno osnovo oziroma bi potekala iz veljavnega izvora. To nas lahko navede, da naredimo nekaj, kar nam bo škodovalo. To velja še posebej v primeru, ko gre za našo večno bodočnost. SEDAJ gre za to! In zakaj ravno sedaj?
2 Sedaj se namreč pred vsem človeštvom neposredno pojavlja vprašanje, ki se mora rešiti. Glasi se: Kdo bo vladal svetu? To, kar je potisnilo v ospredje to prevladujoče vprašanje, ni neskončno prepiranje med kapitalističnimi in ateističnimi narodi, temveč oznanjevanje Jehovinih krščanskih prič o njegovem Kraljestvu pod Kristusom. To kraljestvo ima pravico da vlada, ker so se leta 1914 končali časi narodov.
3. a) Glede katerega vprašanja so ljudje bili prisiljeni zavzeti stališče? b) Zakaj bi morali poganski narodi odstopiti svojo suverenost Jehovi?
3 Ljudje, ki so slišali objavo Kraljestva v približno 190 jezikih po vsem svetu, so bili preprosto dolžni zavzeti stališče. Ali so sedaj za Jehovino pravično vladavino pod Kristusom ali ne? Zemlja, na kateri živimo, je last njenega Stvarnika, ne pa nas, stvarjenj. Po časovnem računanju na osnovi Stvarnikove knjige, Biblije, se je čas, ki ga je dodelil, da vladajo svetu zemeljski narodi, vključno krščanski, iztekel zgodaj jeseni leta 1914. Kako pa je označil konec časa narodov? Tako, da je prevzel svojo ‚veliko moč‘, da vlada kot kralj, in tako, da se mu je v vladanju svetu iz nebes pridružil njegov nebeški Sin, Jezus Kristus. (Razod. 11:15—18) Zato sedaj vlada njegov Sin. (Ezek. 21:25—27) Sedaj je čas, da poganski narodi svojo suverenost odstopijo Jehovi.
4., 5. a) Kakšna katastrofa je pretila Srednjemu Vzhodu leta 614 pr. n. št.? b) Kaj se je takrat zgodilo s svetimi posodami iz jeruzalemskega templja in edino kako bi se Hananijeva prerokba lahko uresničila?
4 Podobno stanje je bilo leta 614 pred n. št. v kraljestvu Jude. Pretila je velika katastrofa! Odkod? Od ‚rodov kraljestev na severu‘, kakor jih je označil Bog. To je pomenilo babilonsko svetovno silo, ki se je pripravljala na vdor s severa na Srednji Vzhod. (Jer. 1:13—15; 25:9, 26) Srednji Vzhod je že bil pod oblastjo babilonskega kralja Nebukadnezarja, posebno od leta 620 pr. n. št., ko je Jojakim iz Jeruzalema postal babilonski vazalni kralj. Njegov brat, Zedekija, je bil zadnji vazalni kralj v svetem mestu. Nebukadnezar je, preden ga je postavil na prestol, zahteval od njega, da mu priseže zvestobo. Ko je Nebukadnezar zapustil Jeruzalem in krenil domov, je odpeljal v izgnanstvo padlega kralja Jojakima in hebrejske kneze. Tudi je iz Jehovinega templja odnesel svete posode in jih postavil v templje lažnih bogov v Babilonu. Kako dolgo so te svete posode in druge vrednosti, naropane v Jeruzalemu, ostale v Babilonu? O tem vprašanju so vroče razpravljali v četrtem letu Zedekijeve vladavine.
5 Lažni prerok Hananija, Azurjev sin, si je drznil govoriti v Jehovinem imenu in tako je določil razdobje ‚dveh let‘. To bi se lahko zgodilo samo, če bi Babilon padel in bi Egipt ponovno postal svetovna sila. Hananija je s svojim prerokovanjem proti Babilonu podpiral tiste, ki so kovali mednarodni upor proti babilonskemu Nebukadnezarju. Zato je bilo to proti Jehovini odredbi in nasvetu, ki ga je Jeremija že objavil.
6. Kako se je po Jeremiji 28:8, 9 razlikovala Hananijeva prerokba od prerokov, ki so bili že pred Jeremijo?
6 Ker je Hananija dajal Judeji lažna upanja, je Jeremija svoj odgovor pred vsemi duhovniki in ljudstvom v templju takole zaključil: »Preroki, ki so bili pred menoj in pred teboj od starih časov, so prerokovali mnogim deželam in velikim kraljestvom vojsko in nesrečo in kugo. Prerok, ki prerokuje mir, ko se zgodi beseda njegova, se spozna, da je prerok, ki ga je Jehova poslal zares.« (Jer. 28:1—9)
7. Kaj je napovedal Jezus Kristus za naš čas od leta 1914 dalje in katero vprašanje se danes pojavlja v zvezi z objavljanjem resnice?
7 Jehovin največji prerok, Jezus Kristus, je napovedal vojne, lakote, epidemije, potrese in druge nesreče za čas od leta 1914 dalje in da bo vse to doseglo višek v »veliki stiski«, ki je brez primerjave v vsej pretekli človeški zgodovini. (Mat. 24:4—22) Danes Jehovine priče opozarjajo, da se Jezusova prerokba od leta 1914 dalje postopoma izpolnjuje. Prerokoval je, da ne bo trajnega miru za ta svet v neposredni bodočnosti, v času te generacije. Koga je torej poslal Jehova in kdo so ti, ki govorijo v njegovem imenu, krščansko duhovništvo, ki prerokuje nasprotno, ali današnji Jeremijev razred? Prihodnji dogodki bodo pokazali, kdo je govoril resnico.
8. Kaj je naredil Hananija na Jeremijev odgovor in kakšno prerokbo o času je izrekel?
8 Lažni prerok Hananija je moral biti prepričan v uspeh mednarodnega upora proti Jehovinemu »služabniku«, ker je to dramatično pokazal:
»Tedaj vzame Hananija tisti jarem z vratu Jeremiji ter ga zlomi. In govori Hananija vpričo vsega ljudstva, rekoč: Tako pravi Jehova: Tako zlomim jarem Nebukadnezarja, kralja babilonskega, v dveh letih natanko z vratu vseh narodov.« (Jer. 28:10, 11)
9. Kaj je nato rekel Jehova Jeremiji, da naj pove v zvezi z jarmom in zakaj?
9 Toda ali se bo takšna prerokba izpolnila samo zato, ker je bila izrečena v Jehovinem imenu? Ne! Jehova ni mogel narediti to, kar je napovedal Hananija, in tako istočasno izpolniti nasprotno od Jeremijeve prerokbe. Zato je bil mednarodni upor proti Jehovinemu objavljenemu »služabniku« obsojen na propad! »Pojdi,« je rekel Jehova pozneje Jeremiji, »in povej Hananiji: Tako govori Jehova: ‚Leseni jarem si zlomil, a namesto njega bom napravil železni jarem!‘ Kajti tako govori Jehova nad vojskami, Izraelov Bog: ‚železen jarem denem na vrat vsem tem narodom, da bodo podložni babilonskemu kralju Nebukadnezarju in podložni mu bodo. Tudi živali na polju mu dajem.‘« (Jer. 28:12—14, EI) Zato ni mogel uspeti noben mednarodni upor, ki bi ga zanetil Hananija. Nadalje je to, da bo dal Jehova »tudi živali na polju« v Nebukadnezarjeve roke, pomenilo, da mu bo dal dežele, ki so kovale mednarodno zaroto.
RELIGIOZNI KOLOVODJA DOBI SVOJE PLAČILO
10. Kaj lahko ukrene pooblaščeni razred Jeremije glede duhovništva, ki kakor Hananija, podpira mednarodno zaroto proti Jehovi?
10 Krščanski duhovniki-preroki danes odkrito podpirajo mednarodno zaroto proti Jehovinemu Kraljestvu pod Kristusom. Jehovine priče niso pooblaščene, da bi izrekle smrtno kazen komurkoli od njih. Toda one lahko navdihnjene Jehovine besede uporabijo proti duhovniškim lažnim prerokom, ki jih je kot razred predstavljal Hananija. Zato si sedaj preberimo Jeremijevo preroško obtožbo:
»Poslušaj, Hananija! Jehova te ni poslal. Zapeljuješ to ljudstvo, da zaupa v laž. Zato tako govori Jehova: ‚Glej, spravim te z zemlje! Umreš to leto, ker si oznanjal odpad od Jehove.« (Jer. 28:15, 16, EI)
11. a) Kako dolgo je še živel Hananija? b) Česa je — kakor Hananija — krivo duhovništvo krščanstva in na kaj mora zato opozarjati razred Jeremije?
11 Hananija, zastopnik odkritega upora proti Jehovi po teh mednarodnih zarotnikih, je živel še približno dva meseca. »In umrl je Hananija prerok tisto leto (614 pr. n. št.) v sedmem mesecu.« (Jer. 28:18, 1) V luči te preroške drame iz starega časa se vprašajmo, kako je z duhovniškimi lažnimi preroki krščanstva danes? Oni podpirajo posvetne vladarje, ki nočejo upogniti vratu pod jarem Jehovinega služabnika-Kralja, ki je mnogo večji od Nebukadnezarja. Razred Jeremije v tem pogledu ne more hoditi skupaj z duhovništvom. Še naprej mora opozarjati na nesrečo, v katero duhovništvo vodi ljudi.
12. Kakšno sporočilo je imel Jeremija od Jehove za Hebrejce, ki so že bili pregnani v Babilon, v zvezi s krivima prerokoma Ahabom in Zedekijo?
12 V tistih časih posvetnih nemirov na Srednjem Vzhodu so bili lažni preroki celo med izgnanimi Hebrejci v Babilonu. Tem krivim prerokom, ki so razvijali lažna pričakovanja med pregnanimi Hebrejci v Nebukadnezarjevi deželi, je Bog po Jeremiji poslal sporočilo:
»Vi torej čujte besedo Jehovino, vsi preseljenci, ki sem jih poslal iz Jeruzalema v Babilon. Tako pravi Jehova nad vojskami, Bog Izraelov, o Ahabu, sinu Kolajevem, in o Zedekiji, sinu Maasejevem, ki vam laž prerokujeta v mojem imenu: Glej, jaz ju dam v roko Nebukadnezarju, kralju babilonskem, da ju umori pred vašimi očmi. In od njiju se vzame kletev pri vseh preseljencev Judovih, ki so v Babilonu, da bodo govorili: Stori s teboj Jehova kakor z Zedekijo in Ahabom, ki ju je kralj babilonski pekel na ognju! Zato ker sta storila nesramnost v Izraelu, prešuštvujoč s prijateljev svojih ženami in govoreč lažnive besede v mojem imenu, česar jima nisem ukazal. Jaz pa vem za to in sem priča, govori Jehova.« (Jer. 29:20—23)
Jehovin »služabnik«, Nebukadnezar, je brez dvoma imel dober politični razlog, da praži na ognju Zedekijo in Ahaba, ker sta — nasprotno Jehovinemu nasvetu — delovala proti interesom babilonskega kraljestva.
13. Ali so lahko hebrejski pregnanci pričakovali skorajšnjo osvoboditev iz Babilona in kaj naj bi po navodilih Jeremijevega pisma delali?
13 Prej citirane besede so del pisma, ki ga je Jeremija iz Jeruzalema poslal pregnanim starešinam, duhovnikom, prerokom in ljudstvu v daljnji Babilon; kot pismonoši je uporabil Elasa, Safanovega sina, in Gemarija, Hilkijevega sina, ki sta bila poslanca kralja Zedekije iz Jeruzalema h kralju Nebukadnezarju v Babilon. (Jer. 29:1—3) V tem Jeremijevem pismu je Jehova rekel pregnanim, naj ne pričakujejo skorajšnje osvoboditve iz Babilona, temveč naj se tam nastanijo, poročajo in rodijo otroke. Namesto da bi načrtovali upor, ... naj »iščejo blaginje tistemu mestu, kamor sem vas preselil, in prosite zanje Jehovo; ker v blaginji njegovi bo vam blaginja. ... Kajti tako pravi Jehova: Brž, ko se izpolni Babilonu sedemdeset let, vas obiščem in vam izpolnim tisto svojo besedo predobro in vas pripeljem nazaj v ta kraj.« (Jer. 29:4—10)
14. Kakšni naj bodo krščeni kristjani, kjerkoli že so, kot jih opominja razred Jeremije, podobno kot prerok starega časa?
14 Točno po Jeremijevi prispodobi današnji razred Jeremije opominja vse predane, krščene Jehovine priče, naj bodo poslušni zakonu in miroljubni državljani dežel, v katerih so, duhovno goreči, »tujci in popotniki«. (1. Petr. 2:11—15, EI) S tem, da se relativno podložijo »višjim oblastem«, ostajajo tudi v miru z Bogom. (Rim. 13:1—4)
15. Kaj je naredil Semaja, lažni prerok iz Babilona, in katero pritožbo je predložil ‚nadzorniku‘ templja v Jeruzalemu?
15 Preden je Jeremija sestavil in odposlal to pismo, je lažni prerok Semaja Nehelamljan, ki je bil v izgnanstvu v Babilonu, poslal pisma Pefaniji, Maasejevem sinu, ‚nadzorniku‘ templja v Jeruzalemu. Zato se je Jehova v Jeremijevem pismu, namenjenemu pregnancem v Babilonu, skliceval na to in rekel:
»Semaju Nehelamljanu pa govori in veli: Tako pravi Jehova nad vojskami, Bog Izraelov, rekoč: Zato ker si poslal v imenu svojem pismo vsemu ljudstvu, ki je v Jeruzalemu, in Zefaniju, sinu Maasejevemu, duhovniku, in vsem duhovnikom in si rekel: ‚Jehova te je postavil za duhovnika namesto Jojade duhovnika, da bodo nadzorniki v hiši Jehovini zoper vsakega blaznega moža, ki se dela preroka, da ga deneš v klado in v ječo. Zdaj torej, zakaj nisi pokaral Jeremijo Anatotčana, ki vam prerokuje? ker je vsled tega poslal k nam v Babilon s sporočilom: Dolga bo še sužnost; zidajte hiše in prebivajte v njih, in sadite vrtove in uživajte njih sad.« (Jer. 29:24—28; primerjaj Jeremija 29:4—6.)
16. Kaj je naredil s Semajevim pismom ‚glavni nadzornik‘ templja in kaj je Jeremija po navdihnjenju napovedal za Semajo?
16 Vendar duhovnik Zefanija kot ‚glavni nadzornik‘ templja po prejemu Semajevega pisma ni takoj dal Jeremijo v ječo in v klado. Najprej je prebral Jeremijevo pismo. (Jer. 29:29) Kaj se je nato zgodilo?
»In prišla je beseda Jehovina Jeremiji, veleč: ‚Pošlji k vsem preseljencem in sporoči: Tako pravi Jehova o Semaju Nehelamljanu: Ker vam prerokuje Semaja, dasi ga jaz nisem poslal, in stavi vaše upanje na lažnivost, zato pravi Jehova tako: Glej, jaz bom kaznoval Semaja Nehelamljana in seme njegovo: ne bo imel nikogar, ki bi prebival sredi tega ljudstva, in ne bo videl dobrote, ki jo storim svojemu ljudstvu, govori Jehova, ker je odpad svetoval zoper Jehovo.« (Jer. 29:30—32)
17. Zakaj bi bil upor proti Babilonu, ki ga je netil Semaja, tudi upor proti Jehovi?
17 To, kar je Semaja prerokoval in pisal, je spodbujalo k uporu kralja Zedekijo iz Jeruzalema s podporo egipčanskega faraona, ki je bil neuklonljiv nasprotnik babilonske svetovne sile. Toda ta upor bi pomenil več kot le upor proti Babilonu. To bi bil tudi upor proti Jehovi, ki je takrat uporabljal babilonskega kralja kot svojega »služabnika«. Jehova je bil torej nebeški gospodar babilonskega kralja. Zato bi bil upor proti Babilonu prvenstveno upor proti Jehovi.
ČAKATI NA JEHOVO KRŠČANSKO NEVTRALNI
18. Kako je Semaja poskusil prehiteti Jehovo in kakšne posledice so zato morali nositi on in njegovo potomstvo?
18 Semaja v Babilonu ni želel čakati na Jehovo, da bi on osvobodil hebrejske pregnance, med katerimi je bil tudi sam. Ni veroval prerokbi iz Izaije 44:28 do 45:4 o Ciru Perzijcu, ki naj bi premagal Babilon in osvobodil hebrejske izgnance, da se vrnejo v svojo domovino. Tako je hotel Semaja Jehovo prehiteti. Na lastno roko je nameraval poskrbeti za rešitev sebe in ostalih izgnancev. Dajal je prednost smeri, ki bi prinesla od babilonskega kralja za vrat vazalnemu Judovemu kraljestvu »železni jarem«. (Jer. 28:13, 14) Za upornega Semajo torej ni rešitve. Njegovo potomstvo bo pretrgano in ne bo sodelovalo pri obnovi Izraela.
19. Kakšno smer ima od leta 1914 sodobni dvojnik Semaje?
19 Dobro bomo naredili, če bomo poslušali nasvet, dan v Jeremijevem pismu, ki ga najdemo v Jeremiji 29:8, 9. Tako ne bomo sledili sodobnemu dvojniku Semaje iz Nehelama, ki je v starem času netil upor proti Jehovinim pripravam. Duhovništvo krščanstva, ki ni poslušalo razreda Jeremije, odkar so se končali leta 1914 časi narodov, je dokazalo, da je podobno »slabim smokvam, ki so tako slabe, da jih ni mogoče jesti« (EI). Duhovništvo se je opozorilo na značilnosti »znamenja«, ki ga je napovedal Jezus Kristus, in na njegovo izpolnjevanje od leta 1914, to je na »meč« vojne, celo v svetovnem obsegu, na »lakoto«, ki se širi, neukrotljive »epidemije«, »razkropljenje« nemočnega prebivalstva, celo v tako imenovanem krščanstvu, ki trdi, da je krščansko. (Jer. 29:16—19; Mat. 24:4—20) Celo duhovništvo pokazuje, da ne veruje v biblijsko pojasnjevanje pomena »znamenja«, zato ne spodbuja narodov, naj svojo narodnostno suverenost predajo sedaj vladajočemu Jehovinemu služabniku-Kralju, Jezusu Kristusu, ki od leta 1914 deli s svojim nebeškim Očetom »kraljestvo sveta«, ki je mnogo večje kot Nebukadnezarjevo babilonsko kraljestvo. Namesto Božje vladavine odobrava duhovništvo človeške načrte in podpira »osmega biblijskega kralja«.
20. Kakšna zaslužena kazen se izvrši nad uporniki proti vladi in kako bomo dosegli trajno rešitev?
20 Danes se v svetu kaznuje upor proti pravnoveljavnim vladavinam s smrtjo. Tako tudi nekrščanski upor proti Jehovi in njegovemu služabniku-Kralju zasluži uničenje tako imenovanih »krščanskih« voditeljev, ki nagovarjajo na »odpad od Jehove«. (Jer. 29:32, EI) Njihovo uničenje je bilo ponazorjeno z odstranitvijo krivega preroka Semaje in njegovega potomstva, ki nikoli ni videlo »dobro«, ki ga je Jehova nameraval storiti podložnim pregnancem svojega ljudstva. Tako ni naša naloga, da skrbimo za našo takojšnjo rešitev s pomočjo človeških sredstev. Naša trajna rešitev je odvisna od potrpežljivosti in zaupljivega čakanja na rešitev od Jehove po »služabniku«, ki je večji od Cira Perzijca, namreč po Jezusu Kristusu.
21. Kakšno stališče glede pregnancev, ki ga je napovedal Jehova po Jeremiji 29:12—14, bi morali mi danes razviti?
21 Če poskušamo prehiteti Jehovo, ne bomo nikoli rešeni, kar si vroče želimo. Namesto da obrnemo hrbet Jehovi in ga ne upoštevamo, bomo storili prav, če posnemamo tiste, ki so videli rešitev v Jehovi in bili ponovno pripeljani v svojo domovino v od Boga izbranem času. Njihovo stališče, vredno našega posnemanja, je Jehova napovedal z naslednjimi besedami: »In klicali me boste in pojdete molit k meni, in uslišim vas. In ko me boste iskali, me najdete, ker boste vprašali po meni iz vsega srca svojega, in dal se bom najti vam.« (Jer. 29:12—14)
22. Po katerem upanju za bodočnost naj bi delovali glede na Jehovino »milostno leto«?
22 Sedaj se približujemo koncu »milostnega Jehovinega leta«. (Iza. 61:2) V našo korist veljajo še naslednje besede: »Zakaj jaz dobro vem misli, ki jih mislim za vas, govori Jehova, misli o miru, ne pa o nadlogi, da vam dam srečen konec in upanje.« (Jer. 29:11) Če se sedaj podložimo Jehovini vesoljni suverenosti, bo »bodočnost«, kakršno ima za nas Jehova v mislih, najugodnejša. To bo bodočnost večnega življenja v miru, blagostanju in sreči pod njegovim kraljem-služabnikom, Jezusom Kristusom. To je upanje, ki nam ga daje Jehova. Postopajmo torej s polnim cenjenjem v soglasju z njim.