Krščanska neopredeljenost, medtem ko se bliža Božja bitka

»Preroka pa, ki prerokuje mir, je mogoče spoznati le, ko se spolni prerokova beseda, da je prerok, ki ga je v resnici Jehova poslal.« (Jeremija 28:9, EI)

1. Zakaj Jeremijeve besede proti okultizmu iz 27:9 dobro odgovarjajo današnjemu stanju?

»VI torej ne poslušajte prerokov in vedežev svojih in sanj svojih in zvezdogledov in čarovnikov svojih, ki vam govore in pravijo: Ne boste služili kralju babilonskemu.« Te besede, izgovorjene v dneh babilonskega kraljestva, dobro odgovarjajo današnjemu svetovnemu stanju. Zakaj? Ker je svet poln tolmačev sanj, čarovnikov in vedeževalcev. (Jer. 27:9) Svetovne prestolnice, kot Washington, so znane po svojih spiritistih, ki vneto svetujejo zbeganim državnikom. Ker takšni vedeževalci, jasnovidci, spiritistični mediji, razlagalci sanj in napovedovalci prihodnosti svetujejo vladnim uslužbencem, imajo lahko ti okultisti velik vpliv na politiko v svetu. Vendar se ti okultisti ne vmešavajo neposredno v posvetno vodstvo.

2. Ali se Biblija zato, ker prerokuje posvetno dogajanje, meša v posvetnost in kakšen je odgovor na to vprašanje v 1. Janezovem 2:15—17?

² Je stara knjiga, ki svoje bralce opozarja pred vsemi oblikami okultizma, in v njej je mnogo prerokb o svetovnem dogajanju v našem dvajsetem stoletju. Veliko govori o posvetnih poslih, zadevah našega časa. Toda ali se ta knjiga zaradi tega vmešava v današnjo politiko? Ali ta knjiga spodbuja svoje bralce, da se mešajo v človeško politiko, tako da bi ovirali posvetne vladarje? »Ne,« — odgovarjamo ljudem, ki želijo obtožiti Biblijo kot takšno. V eni zadnjih knjig Biblije je krščanski apostol Janez napisal:

»Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni ljubezni Očetove v njem. Zakaj vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh, ni iz Očeta, temveč je iz sveta. In svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Jan. 2:15—17)

Zadnja knjiga Biblije, ki jo je prav tako napisal apostol Janez, opisuje, kako bo minil ta svet in njegova posvetnost.

3. H kakšnemu stališču do posvetnosti spodbujajo kristjane religiozni voditelji in koga navajajo kot biblijski zgled, da bi podprli svoja gledišča?

³ Vseeno pa so religiozni voditelji, celo papeži, patriarhi in arhiepiskopi, proti krščanski neopredeljenosti in pravijo, da je sveta dolžnost vsakega kristjana, da aktivno sodeluje v posvetnih zadevah tega sveta. Da bi podprli svoje stališče s primeri iz Biblije, opozarjajo na stare hebrejske preroke, kot je bil Jeremija, sin duhovnika Hilkije, ki je živel v sedmem stoletju pred našim štetjem. Dejansko so bile besede Jeremije iz 27:9, ki smo jin citirali na začetku tega članka, del tistega, kar je rekel Bog Jehova Jeremiji, da naj pove predstavnikom kraljestva Edoma, Moaba, Amona, Tira in Sidona. (Jer. 27:1—4) Ker se sedaj naglo približuje »bitka velikega dne Boga vsemogočnega«, Harmagedon, preglejmo, kako je Jehova uporabil Jeremijo v starem času. Ali Jeremijev primer dovoljuje današnjim kristjanom, da prekršijo krščansko neopredeljenost in se mešajo v kakršnokoli posvetnost? Poiščimo odgovor.

4. Kaj je rekel Jehova po Jeremiji v prvem letu Jojakimove vladavine, da bo storil s templjem in Jeruzalemom v določenih okoliščinah?

⁴ Pripoved začenjamo z letom 628 pr. n. št. ali 21 let preden so Babilonci uničili Jeruzalem. To je bilo prvo leto kraljevanja Jojakima, tretjega izmed zadnjih kraljev v Jeruzalemu. V četrtem letu Jojakimovega kraljevanja je Jeremija objavil prerokbo v zvezi z babilonskim kraljem Nebukadnezarjem in Jehovino »čašo«, ki naj bi jo izpilo več kot dvajset kraljev in kraljestev, med njimi Edom, Moab, Amon, Tir in Sidon. (Jer. 25:1—3) Prerok datira čas te zadeve za nas, rekoč:

»V začetku kraljestva Jojakima, sinu Josijevega, kralja Judovega, je prišla ta beseda od Jehove, govoreč: Tako pravi Jehova: Stopi na dvorišče hiše Jehovine, da govoriš pred vsemi mesti Judovimi, ki se pridejo klanjat v hiši Jehovini, vse besede, ki ti jih ukazujem govoriti jim; ne odtegni besede. Morebiti bodo poslušali ter se odvrnili vsak s svojega hudobnega pota, da mi bo žal hudega, katero jim mislim storiti zavoljo hudobnosti njih dejanj. Zato jim porečeš: Tako pravi Jehova: Ako me ne boste poslušali, da bi hodili po moji postavi, ki sem vam jo postavil, poslušajoč besede služabnikov mojih prerokov, ki jih jaz pošiljam k vam; od ranega jutra jih pošiljam, pa niste še poslušali: gotovo naredim to hišo podobno Silu in to mesto dam v prokletstvo pri vseh narodih na Zemlji.« (Jer. 26:1—6)

5. Zakaj Jeremija ni mešal duhovništva z državništvom, ko je objavil navedeno Jehovino sporočilo?

⁵ Jeremija je bil duhovnik, kljub temu pa ni prišel v skušnjavo, ker je poslušal Božjo zapoved, da pomeša duhovništvo z državništvom. On je samo objavil Jehovin opomin v korist narodu. Vladarjem in ljudstvu je prepustil, da se ravnajo po tem Božjem opominu. Jehova je imel pravico in je bil dolžan opozoriti kraljestvo Jude, ker je to ljudstvo bilo v narodnostni zavezi z njim kot svojim Bogom. V svojem zakonu, ki jim ga je dal po Mojzesu, je Jehova ljudstvo opozoril, kaj se bo zgodilo, če bodo pretrgali to zavezo med Bogom in ljudmi. Zato Božji prerok Jeremija ni poskušal mešati duhovništva z državništvom, temveč je ljudstvu, ki je bilo z njim v zavezi, samo objavil Božje opozorilo. Če bodo še naprej prestopali to zavezo, bo tempelj v Jeruzalemu izgubil Jehovino skrinjo zaveze, tako kakor jo je izgubil shodni šator v Silu.

6. Za katero delo Jehova ni pooblastil Jeremijevega razreda in tako preprečil vmešavanje v zadeve krščanstva, in če to spoštuje, katerih Jezusovih besed se ta razred drži?

⁶ Jeremija tako ni dal zgleda duhovništvu sodobnega krščanstva, da se vmešava v narodnostno politiko. Današnji Jeremijev razred razume, da se nima pravice vmešavati v politiko kateregakoli naroda ali narodnostne skupine, niti pri krščanskih narodih. Vedo, da tako imenovano krščanstvo ni v zavezi z Jehovo, čeprav trdi, da je. Trdi lahko, da je v novi zavezi, ki jo je posredoval večji od Mojzesa, Jezus Kristus, toda dejstva dokazujejo lažnost te trditve. Zato tisti iz razreda Jeremije dobro vedo, da od Boga Jehove niso pooblaščeni, da bi ukazovali narodom krščanstva ali da bi aktivno sodelovali v posvetnih zadevah teh narodov. Njihovo zvesto objavljanje Jehovinega opomina krščanskim in nekrščanskim narodom ne pomeni sodelovanje v svetovni politiki. Oni ne ‚ljubijo sveta ne tega, kar je na svetu‘, temveč so točno držijo Jezusovih besed: »Od sveta niso.« (Jan. 17:14, 16; 1. Jan. 2:15) S strogo neopredeljenostjo so ločeni od vsakršnih posvetnih zadev.

RELIGIOZNI PROTINAPAD

7. Kaj je rekel Jeremija v 26:12—15 na koncu svojega zagovora?

⁷ Drugi duhovniki in tako imenovani »preroki« so odpeljali Jeremijo pred sodni svet knezov in pred ljudstvo ob vhodu v tempelj. Obtožili so ga za uporniški govor. »Smrti vreden je ta mož,« so rekli, »kajti prerokoval je zoper to mesto, kakor ste slišali na svoja ušesa.« (Jer. 26:7—11) V zaključku svojega zagovora je rekel Jeremija sodišču v Jeruzalemu: »Vendar vsekakor vedite, če me umorite, nedolžno kri naložite sebi in temu mestu in prebivalcem njegovim; zakaj v resnici me je Jehova poslal, govorit vam na ušesa vse tiste besede.« (Jer. 26:12—15)

8. Kako duhovništvo krščanstva postopa do Jeremijevega razreda, podobno kot »patrioti« iz Jeruzalema?

⁸ Kakšen nacionalistični duh so pokazali ti ljudje, ki so zahtevali Jeremijevo življenje! To naj bi navedlo sodišče, da bi ga premagali občutki, do česar vodijo tudi podobne rodoljubne obtožbe nekaterih sodišč v našem času. Prezrli so Božjo zahtevo, da se spremenijo. Prešli so preko svoje krivde pred njim in zadržali mirno vest. Podobno je bilo tudi v primerih, ki so se nanašali na Jeremijev razred v našem času. Religiozni voditelji krščanstva so zahtevali enaka brezobzirna dejanja. Vodijo v glasnih zahtevah za usmrtitev Jeremijevega razreda, da bi se s tem osvobodili občutka zbadanja svoje vesti.

9. Ali so knezi popustili religioznemu pritisku v Jeremijevem primeru in kako so se želeli izogniti nesreče?

⁹ Med knezi, ki so se trudili, da bi rešili Jeremijo smrti, je bil tudi Ahikam, Safanov sin. Knezi niso podlegli religioznemu pritisku. Priznali so Jeremijo kot Jehovinega govornika. Niso želeli, da bi bil Jehova obtožil prelitja nedolžne krvi njegovega zvestega služabnika. Odločili so v korist Jeremije: da ni kriv! Njegov zagovor jih je spomnil zgodovinskih primerov. Bili so na primer sto let bliže tistega, kar je napovedal Miha za Judejo in Jeruzalem. Kralj Zedekija ni hotel biti kriv za prelito kri in zato ni dal usmrtiti Miho zaradi njegovega, kot se je mislilo, uporniškega in za državo škodljivega jezika. Ko so priporočali oprezno ravnanje z Jeremijo, so rekli starešine: »In mi naj storimo tako veliko krivico v svojo lastno škodo.« (Jer. 26:16—19, EI, 24; Miha 3:9—12)

10. Kako se je postopanje kralja Jojakima s prerokom Urijo razlikovalo od ravnanja kralja Ezekije?

¹⁰ Nasprotno od kralja Ezekije, ki si je vzel k srcu Jehovin opomin po preroku Mihi, pa je Ezekijev prapravnuk Jojakim, ki je bil takrat prvo leto na prestolu, ravnal drugače. Že prvo leto svoje vladavine se je omadeževal s krvjo, ker je dal usmrtiti Urijo, Semajevega sina. Da bi ušel jezi kralja Jojakima, je prerok Urija pobegnil v Egipt. Toda maščevalni kralj je brez vsakega dogovora z Egiptom o predaji Urije, poslal ljudi, da so Urijo prijeli in ga s silo vrnili, kjer je umrl mučeniške smrti. (Jer. 26:20—23) Zato je pozneje, v tem istem prvem letu novega kralja, imel Jeremija dodatno osnovo za oznanjevanje, kar je delal po Jehovini zapovedi. V zvezi s tem je treba upoštevati, da je faraon Neko postavil Jojakima za kralja Judeje. (2. Kralj. 23:34, 35) Morda je zato faraon Neko sodeloval s kraljem Jojakimom v tem zločinu.

11. Katero nesrečo si je nakopal Jojakim?

¹¹ Jojakim si je nakopal nesrečo. V osmem letu vladanja je kralj Nebukadnezar oblegal Jeruzalem in podložil Jojakima kot vazalnega kralja tej novi svetovni sili, Babilonu. Tri leta pozneje je Jojakim očitno prezgodaj umrl. Njegovo truplo so vrgli preko jeruzalemskega obzidja in bil je ‚pokopan kot osel‘. Bilo je točno tako, kakor je prerokoval Jeremija. (Jer. 22:18, 19; 2. Letop. 36:5—8; 2. Kralj. 24:1—6) Kako strašno!

12. Kako je bil današnji Jeremijev razred, podobno kot v starem času, obvarovan smrti, ki mu je pretila od religioznih elementov?

¹² Podobno kakor Jeremija, Hilkijev sin, je bil tudi Jeremijev razred v našem stoletju obvarovan smrti. Sodišča niso vedno in v vseh deželah podlegla zlonamerni želji močnih religioznih sestavnih delov krščanstva. Bili so sodniki, ki so priznali religiozne pravice in svobodo razredu Jeremije, ki predstavlja tukaj na Zemlji ženi podobno organizacijo Boga Jehove. Zato je bilo to, kar se je zgodilo, točno tako, kakor je opisano v Razodetju 12:15, 16. Splošni, demokratični sestavni deli »zemlje« so prišli na pomoč predstavnikom Božje »žene« in preprečili napore satanovih religioznih slug, da bi za vedno uničili Jeremijev razred.

13. Kaj še naprej oznanja Jeremijev razred in v čem ne delajo kompromisov?

¹³ Pripadniki Jeremijevega razreda naprej objavljajo vse, kar jim Bog zapoveduje oznaniti proti sodobnemu dvojniku Judeje in Jeruzalema, kakor tudi proti vsem drugim posvetnim sestavnim delom tega sestava stvari. Čeprav so v nekaterih področjih prisiljeni delovati »skrivno« (tajno), ne delajo na tem, da bi spodkopali vodstva z namenom, da se uresniči, kar oznanjajo. Upirajo se vsem pritiskom, da bi naredili kompromis s to ali ono posvetno stranko. Od krščanske neopredeljenosti ne odstopajo.

14. Komu pripada borba, kakor priznava Jeremijev razred, in kakšen prostor za življenje bo Zemlja po tej bitki?

¹⁴ Nepopustljivo ostajajo »ločeni od sveta«. Dobro vedo, da lahko vsemogočni Bog Jehova skrbi sam o sebi. Boj je njegov! To ni njihova bitka! Trdni so v svoji krščanski čistosti in prepričani so, da se je približala »bitka velikega dne Boga vsemogočnega«, ker nevidne demonske sile s svojimi silami zbirajo zemeljske kralje k svetovni situaciji, ki je simbolično imenovana Harmagedon. (Razod. 16:13—16) Zato se razred Jeremije veseli, da njegova nepopustljiva krščanska neopredeljenost podpira Jehovino vesoljno suverenost. Kako imeniten prostor bo naša zemlja za Jeremijev razred in njegove sodelavce, krščanske nevtralne osebe, zatem ko bodo priče triumfa Jehovine suverenosti v Harmagedonu!

ZAROTA PROTI JEHOVINEMU KRALJU — SLUŽABNIKU

15. Zakaj je sedaj čas največje mednarodne zarote v vsej človeški zgodovini in kaj pomeni ta čas za bogaboječe kristjane po besedah iz Razodetja 14:12?

¹⁵ Vseeno pa je sedaj po Bibliji čas, da se pravi kristjani, še posebej preizkusijo glede njihove nevtralnosti in neoporečnosti. To je čas največje mednarodne zarote v vsej človeški zgodovini, ker je sedaj čas »osmega biblijskega kralja«. Zakaj izziva »osmi kralj« mednarodno zaroto? Ker je to od ljudi osnovana organizacija, ki naj bi preprečevala in zadrževala kolikor je le mogoče, pravično vladavino Jehovinega kraljestva po Kristusu. Kdo bo zmagal, Jehovino mesijansko kraljestvo ali »osmi kralj«? Tu gre za mir in varnost vseh narodov. V Razodetju 14:12, EI, napoveduje, kako polna preizkušenj bo doba, v kateri bo »osmi kralj« deloval kot zastopnik za zaščito sveta: »Tukaj je stanovitnost svetih, ki se drže Božjih zapovedi in vere Jezusove.« (Primerjaj Izaija 8:12, 13.)

16. Kakšna mednarodna zarota je bila pred 19. stoletji in na kaj je pokazovala delna izpolnitev Psalma 2:1—4?

¹⁶ Pred devetnajstimi stoletji je bila mednarodna zarota ali sodelovanje sil, osredotočena proti samemu Kristusu; Bog je dovolil, da je to povzročilo Jezusovo trpljenje. (Dej. ap. 3:13; 4:27; 13:28, 29; 1. Tim. 6:13) To je bilo prerokovano v Psalmu 2:1—4. Tako ta psalm kakor njegova delna izpolnitev pred devetnajstimi stoletji pokazuje na mednarodno zaroto proti Jehovi in Kristusu v tem času, ko jima pripada popolna pravica do »kraljestva sveta«. (Razod. 11:15—18)

17. Proti komu, kot priznavajo Jehovine priče, deluje sedanja posvetna organizacija in kakšnega stališča, zavzetega že leta 1919, se trdno držijo?

¹⁷ Pravi kristjani se zavedajo, da je sedanja mednarodna zarota — delovanje proti Jehovi in Kristusu. Zato bodo še naprej vztrajali v svoji nevtralnosti, podobni Kristusovi, trdno se držijo stališča, ki so ga zavzeli leta 1919 v Cedar Pointu (Ohio) na kongresu Mednarodne družbe Raziskovalcev Biblije, ko so zastopali Jehovino kraljestvo pod Kristusom kot takšnim, ki je proti takrat predlaganemu »osmemu kralju« narodov za svetovni mir in varnost, ki je sedaj ponovno oživljen. Oni zavzemajo stališče, kakor bi ga tudi zavzel sam prerok Jeremija, ker je opozoril, da bo sledila podobna zarota proti vladavini Jehovinega kraljevskega »hlapca«.

18. Kaj je bilo rečeno Jeremiji, da naj stori v prvem letu Jojakimovega vladanja, in h komu jih je poslal skupaj s sporočilom?

¹⁸ Zato ima Jeremijeva prerokba iz 27. poglavja sodobni pomen. Preroško poročilo se glasi:

»V začetku kraljestva Jojakima, sina Josijevega, kralja na Judovem (leta 628 pr. n. št.), je prišla ta beseda Jeremiji od Jehove, govoreč: Tako mi je rekel Jehova: Napravi si spone in jarme ter si jih deni na vrat. Nato jih pošlji kralju Edomcev in kralju Moabcev in kralju Amonovih in kralju v Tiru in kralju v Sidonu po poslancih, ki pridejo v Jeruzalem k Zedekiji, kralju Judovemu; in veli jim, da naj sporoče svojim gospodom: Tako pravi Jehova nad vojskami, Bog Izraelov: Povejte gospodom svojim tole.« (Jer. 27:1—4)

19. Kdaj je dobil Jeremija Jehovino sporočilo po prvotnem hebrejskem besedilu in kdaj je po njem postopal?

¹⁹ Tukaj opazimo, da sta imenovana dva kralja kot vladarja nad Judo in Jeruzalemom, najprej Jojakim in zatem njegov brat Zedekija, ki je vladal za Jojakimom in njegovim sinom Jekonijo. Če je ime Jojakim pravilno v Jeremiji 27:1, tedaj je dobil Jeremija to prerokbo leta 628 pr. n. št. in jo zadržal enajst let, preden je po njej postopal. Toda v treh hebrejskih manuskriptih in sirijskem in arabskem prevodu v Jeremiji 27:1 piše »Zedekija« namesto »Jojakim« in tako so prevedeni tudi mnogi sodobni prevodi Biblije.a Na vsak način je Jeremija postopal poslušno do Jehovine zapovedi v času vladavine kralja Zedekije, in to ob priliki, ko so prišli v Jeruzalem poslanci iz petih sosednjih dežel: Edoma, Moaba, Tira in Sidona, na pogovore s kraljem Zedekijo. Tisti čas je bil Nebukadnezar kralj Babilona že najmanj osem let, ko je že pregnal kralja Jojahina v Babilon in postavil na prestol v Jeruzalemu njegovega strica Zedekijo. Kot vazalni kralj je Zedekija bil dolžan biti zvest Babilonu.

20. Kakšno gibanje je predstavljal prihod petorice poslancev in zakaj jim je bilo rečeno, naj ne poslušajo okultistov?

²⁰ Prihod poslancev iz petih sosednjih dežel je bil korak sporazuma. Iz tega, kar je imel Jeremija reči tem poslancem, je razvidno, da je bila v teku zarota, da se izzove združeni upor proti kralju Nebukadnezarju. Napovedovalci in izvajalci okultizma, so dajali prednost uporu. Zato je bilo rečeno Jeremiji, naj pove poslancem: »Vi torej ne poslušajte prerokov in vedežev svojih in sanj svojih in zvezdogledov in čarovnikov svojih, ki vam govore in pravijo: Ne boste služili kralju babilonskemu. Kajti laž vam oni prerokujejo, da bi vas spravili daleč od dežele vaše in da vas bom pregnal, da poginete.« (Jer. 27:9, 10)

21. K čemu so demoni spodbujali narode, da naj naredijo?

²¹ Prav tako kakor danes demoni vodijo svetovne vladarje v Harmagedon, »bitko velikega dne Boga vsemogočnega«, tako so isti demoni tudi takrat spodbujali vladarje dežel, od koder so prišli poslanci, da razvijejo združeni upor proti Jehovinemu »hlapcu«, Nebukadnezarju. (Razod. 16:13—16) Razumljivo je, da se ti narodi niso upirali, ko se je judovski kralj Zedekija uprl v devetem letu svoje vladavine.

22. Zakaj se Jeremija ni mešal v posvetnost, ko je predal Jehovino sporočilo tem poslancem in kako je Jehova v sporočilu poudaril svojo suverenost?

²² S tem ko je Jeremija povedal Jehovino sporočilo poslancem teh petih narodov, se ni mešal v politiko, ker je njegov Bog, Jehova, bil ‚Kralj narodov‘ in je tem petim narodom izkazal usmiljenje, ker jim je poslal sporočilo narodnostnega pomena. Ko je Jehova govoril po Jeremiji, je poudaril lastno vesoljno suverenost:

»Jaz sem naredil Zemljo, ljudi in živali, ki so na površju zemeljskem, s svojo veliko krepkostjo in z iztegnjeno ramo svojo; zato jo dajem, komur se mi prav vidi. In zdaj sem dal jaz vse dežele v roko Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, hlapcu svojemu, in tudi zveri poljske sem mu dal, da naj mu služijo. In služili mu bodo vsi narodi in sinu in vnuku njegovemu (Evil-Merodak) in vnuku njegovemu (Baltazarju) dokler ne pride tudi njegovi deželi čas, ko ga v sužnost spravijo mnogi narodi in veliki kralji.« (Jer. 27:5—7; 2. Kralj. 25:27; Dan. 5:1, 11, 18, 22)

23. Koliko časa je trajalo sužnjevanje Babilonu in kaj bi zadelo narod, ki bi se upiral Jehovini naredbi?

²³ Po Jehovini naredbi je torej minilo precej časa — dejansko sedemdeset let — ko so morali narodi, ki jih je pogoltnilo babilonsko kraljestvo, nositi jarem sužnosti. Takšno suženjstvo je bilo ponazorjeno z jarmom in vezmi, ki jih je Jehova zapovedal narediti Jeremiji in jih predati tujim poslancem, ki so obiskali kralja Zedekijo. Upor teh narodov ni mogel spremeniti Božje naredbe.

»Narod pa in kraljestvo, ki ne bo hotelo služiti Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, ... tisti narod, govori Jehova, bom kaznoval z mečem in lakoto in kugo, dokler jih ne pokončam z roko njegovo.« (Jer. 27:8)

24. Zakaj mora sedaj Jehovin služabnik — Kralj Jezus Kristus, vladati sredi svojih sovražnikov?

²⁴ Tudi danes, v času Jeremijevega razreda, je tako kot v dneh kralja Zedekije bolje poslušati nasvet suverenega Gospoda vesolja, kakor pa poslušati demone. (Jer. 27:9—11) Mi se vsekakor ne želimo ujeti v mrežo mednarodne zarote proti Jehovinemu služabniku-kralju, Jezusu Kristusu. Posvetni vladarji, posebno tisti v krščanstvu, so bili opozorjeni z mnogimi objavami maziljenega Jeremijevega razreda, toda ti vladarji raje ostajajo ob »osmem kralju«. (Jer. 27:12—15; Razod. 17:12, 13) Trdno se držijo svoje narodnostne suverenosti in zavračajo vstop pod kraljevski jarem Jehovinega služabnika-Kralja. Posvetni vladarji ne jemljejo resno konca časa narodov leta 1914 in ne priznavajo, da se nahajajo v vsesplošni zaroti proti vesoljni vladavini Jehovinega služabnika-Kralja. Enako, kakor je Zedekiji Jehovin »hlapec« Nebukadnezar dovolil, da je še kralj Jude, tako je tudi danes s posvetnimi vladarji, vključno tistimi iz krščanstva. Dovoljeno jim je, da nadaljujejo s svojim delovanjem vse od leta 1914. Zato mora Jehovin služabnik-Kralj sedaj vladati sredi svojih sovražnikov, ki so se zarotili proti njemu.

25. a) Komu mora Jeremijev razred povedati to sporočilo, ker vladarji nočejo poslušati? b) Kaj jim je bilo rečeno, da naj prosijo za preostale posode, če bi bil preroke skorajšnje osvoboditve poslal Jehova?

²⁵ Kaj pa mora delati Jeremijev razred, ker posvetni vladarji pokazujejo, da se nočejo postaviti pod »jarem« Jehovinega služabnika, njegovega ustoličenega Sina v nebesih? Obrniti se mora k ljudem, k posameznikom. Jeremijev razred mora ljudem razkrinkati te zarotnike.

»Tako pravi Jehova; Ne poslušajte besed prerokov svojih, ki vam prerokujejo in pravijo: Glejte, posode hiše Jehovine se skoraj pripeljejo nazaj iz Babilona; kajti laž vam prerokujejo. Ne poslušajte jih; služite kralju babilonskemu, da boste živeli! čemu naj pride v razvalino to mesto? Če pa so res preroki in če je beseda Jehovina z njimi, naj vendar stopijo pred Jehovo nad vojskami, proseč, da ne pridejo v Babilon posode, ki so ostale v hiši Jehovini in v hiši kralja Judovega v Jeruzalemu.« (Jer. 27:16—18)

26. Kaj se je zgodilo z ostalo posodo po Jehovinih besedah, namesto da bi bila hitro vrnjena?

²⁶ V Jeruzalemu je še vedno stal tempelj s svojimi posodami. V njegovem preddverju je bil še vedno velik umivalnik, ki se je imenoval »morje« in podstavek za prenosne umivalnike in še mnogo drugih posod, ki so jih uporabljali duhovniki in leviti. Kako pa je s to tempeljsko lastnino?

»Tako pravi Jehova nad vojskami, Bog Izraelov, o tistem posodju, ki je ostalo v hiši Jehovini in v hiši kralja Judovega in v Jeruzalemu: V Babilon se odnese in tam ostane do dne, ko se ozrem po njih, govori Jehova; tedaj storim, da pojdejo gori in jih nazaj pripeljem v ta kraj.« (Jer. 27:19—22)

27. a) Kaj so pomenile Jehovine besede glede mednarodne zarote? b) Kaj bo pripeljalo do tega, da sodelujemo v sadovih zmage Jehovinega Vojvode v novi ureditvi?

²⁷ Kaj pa so pomenile Jehovine besede? Tole: da bo mednarodna zarota proti Jehovinemu »služabniku« propadla. Religiozni preroki in okultisti, ki napovedujejo dogodke, se morajo izkazati za lažnike, ker bodo lahkoverno človeštvo zapeljali v uničenje. Zaradi naše varnosti jih ni treba poslušati. Ne smemo se zanašati na »osmega kralja« ali na katerokoli drugo mednarodno organizacijo, temveč v Jehovino kraljestvo naj upamo pod njegovim služabnikom-Kraljem, Jezusom Kristusom. Krščansko nevtralni do posvetnih zadev in sporov sveta želimo naše vratove ukloniti v jarem tistega, ki ga je določil Jehova, tistega, ki ga Jehova podpira kot svojega največjega vojvodo v prihajajoči »bitki velikega dne Boga Vsemogočnega«, v Harmagedonu. To bo pripeljalo do tega, da bomo imeli delež v sadovih njegove veličastne zmage v Jehovini pravični novi ureditvi.

[Podčrtna opomba]