Natanael — mož brez zvijače

RES velika čast bi bila za človeka, če bi ga drugi imeli za pravega Izraelca, v katerem ni zvijače. Še večja čast bi to bila, če bi takšen komentar dal nekdo, čigar razsodnost prekaša vso razsodnost ostalih ljudi. Natanael, še bolj znan kot Bartolomej, je bil zelo cenjen. Nihče drugi kot sam Božji Sin je zanj rekel: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače!« (Jan. 1:47)

Jezus Kristus je izrekel te besede, preden je postal Natanael eden dvanajsterih apostolov. Po poročilu, ki ga je napisal apostol Janez, je Jezus povabil Filipa, naj mu sledi. Filip je za povračilo poiskal svojega prijatelja Natanaela in mu povedal ,veselo vest: »Našli smo ga, ki je pisal o njem Mojzes v zakonu in preroki, Jezusa iz Nazareta, Sina Jožefovega.« (Jan. 1:45)

Natanaelu je to zvenelo skoraj neverjetno. Odgovoril je: »More li iz Nazareta priti kaj dobrega?« (Jan. 1:46a) Brez dvoma je bil seznanjen z besedami preroka Mihe: »In ti, Betlehem Efrata, premajhen, da bi bil med tisoči Judovimi: iz tebe mi pride tisti, ki ima biti vladar v Izraelu; njega izviri so od starodavnosti, od dni večnosti.« (Miha 5:1) Ni mu bilo lahko takoj sprejeti dejstva, da bi prišel Mesija iz bližnjega Nazareta v Galileji. Iz Natanaelovega vprašanja je izhajala misel, da se to mesto ni imelo pohvaliti z ničimer, kar bi ga označevalo kot mesto, od koder se pričakuje dobro. Zato Nazaret gotovo ni moglo biti mesto, iz katerega bi prišel tisti, ki je napovedan po Postavi in prerokih.

Filip z Natanaelom ni razpravljal, temveč ga je povabil: »Pridi in poglej!« Pohvalno za Natanaela je bilo, da ni dovolil, da bi ga predsodki ovirali v iskrenem iskanju, temveč se je odzval prijateljevemu vabilu. Jezus je ob pogledu na Natanaela rekel: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače!« (Jan. 1:46b, 47) Čeprav so bili vsi potomci Jakoba Izraelci, v pravem smislu besede to vendarle niso bili vsi. Ime »Izrael« pomeni »borec za Boga«. Jakob je dobil to ime zatem, ko se je ruval z angelom, da bi ga blagoslovil. Jakob ni bil podoben svojemu bratu Ezavu, temveč je cenil svete stvari in se je bil pripravljen zelo truditi, da bi dobil Božjo milost. (1. Moj. 32:22—28; Hebr. 12:16) Kot pravi Izraelec je Natanael veroval v Božje obljube in jih je cenil. Ni bil Izraelec samo po rodu, temveč po dejanjih in resnici, pokazoval je tolikšno privrženost Božji volji, kakor njegov prednik Jakob. V Natanaelu ni bilo nobene zvijače, licemerja ali zahrbtnosti. Po oceni Jezusa Kristusa je bil pošten mož.

Kako je Natanael reagiral na to? Vprašal je: »Odkod me poznaš?« Da, na osnovi česa je Jezus Kristus dal takšno izjavo? Božji Sin je odgovoril: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvo, sem te videl.« (Jan. 1:48) Natanael je takoj razumel. Izgleda, da je obstajal neki razlog, da je bil pod smokvo, ki je dokazoval, da je bil pravi Izraelec brez zvijače. Jezusove besede so odražale osebno pričevanje o Natanaelu in so potrjevale, da je govornik posedoval nadnaravno vednost. Ne vemo, če je Natanael pod smokvo molil ali razmišljal, toda dejstvo, da je bil pod smokvo, je Natanaelu dokazovalo, da je Jezus Božji sin.

Pomen Jezusovih besed je odstranil vsak dvom iz Natanaelovih misli in srca. Poln vere je rekel: »Rabi, ti si Sin Božji, ti si kralj Izraelov.«

Od tedaj dalje je Natanael doživel izpolnitev naslednjih Jezusovih besed: »Ker sem ti dejal, da sem te videl pod smokvo, veruješ? Večje reči boš videl nego to.« (Jan. 1:50) Na svatbi v Kani (mestece, v katerem je živel Natanael), v Galileji, je bil priča Jezusovega prvega čudeža, ko je spremenil vodo v prvovrstno vino. (Jan. 2:1—11; 21:2) Skupaj z ostalo enajstorico, ki je bila pozneje imenovana za apostole, je Natanael videl, kako je Jezus zdravil bolne, izganjal demone in celo obujal mrtve. Kakor ostali apostoli je bil Natanael pooblaščen, da je delal čudeže in sodeloval v oznanjevanju navdušujoče vesti: »Približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mat. 10:1—8) Razen tega je imel Natanael korist od pouka in šolanja, ki ga je nudil Jezus, ko je opravljal svojo službo na Zemlji.

Kakor je Božji Sin vedel, kakšen je bil Natanael v srcu, tako pozna on tudi prave nagibe tistih, ki danes trdijo, da so njegovi učenci. (Razod. 2:23) Zato se trudimo, da bomo osebe brez zvijače, da bi, kakor Natanael, videli še večje reči od teh, ki smo jih že, odkar smo prvič javno priznali, da verujemo v Boga Jehovo in njegovega Sina.