Odločilen faktor za srečo
K SREČI lahko v določeni meri prispevajo materialne stvari. Večjo vlogo ima (kakor je pokazal predhodni članek), pristna ljubezen, ki naj jo izkazujemo med seboj. Je pa še nekaj, kar je za srečo ljudi mnogo važnejše kakor vsi drugi faktorji.
Ko je Jezus rekel »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe«, je opozoril na to, da je to druga od obeh največjih zapovedi, ki ju je treba upoštevati. (Mat. 22:39) Katera pa je prva in zato najvažnejša?
Jezus je rekel: »Ljubi Jehovo, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje.« (Mat. 22:37, 38) Danes in v bodočnosti postane človek samo tedaj resnično srečen, če sledi tej zapovedi.
Zakaj?
Zakaj tako? Ker je Bog Jehova Stvarnik človeka. Telo in um sta njegovo delo, zato on mnogo bolje ve kakor ljudje, kaj k njihovi sreči največ prispeva.
Psihologi in filozofi poizkušajo in špekulirajo s principi in pravili za človekovo obnašanje, toda Jehovi to ni potrebno. On ve, katera pravila so najboljša, ker jih je on postavil. Če upoštevamo njegove besede, dobimo najboljši nasvet, ki nam je na razpolago za to, kar nas osreči.
Čim bolj se prilagodimo Božjim zakonom in temeljnim načelom, tem srečnejši postanemo. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi vsak voznik postavil lastna prometna pravila? Lahko si predstavljamo, kakšna zmešnjava bi nastala. Na vsakem živahnejšem križišču življenje ne bi bilo več varno. Najbolj ogroženi bi bili pešci. Razumna prometna pravila, ki vsem koristijo, enostavno mora postaviti višji organ.
Tako je tudi Bog Jehova, Stvarnik, postavil najboljša pravila in temeljna načela za človekovo obnašanje. Ta res funkcionirajo. So praktična in vodijo do najboljših rezultatov. Če jih pustimo ob strani, nastanejo tako zagotovo problemi kakor pri voznikih, ki prometnih pravil ne upoštevajo. Da, mnoge težave na Zemlji so nastale zato, ker so ljudje hoteli postavljati lastna merila.
Srečnejši ljudje
V Bibliji je Stvarnik označen za »srečnega Boga«. (1. Tim. 1:11) Iz tega torej sklepamo, da tisti, ki izvršujejo Božjo voljo in upoštevajo njegova pravila, veljavna za človekovo obnašanje, lahko odsevajo to srečo ali določeno mero sreče.
Psalmist je zato pisal: »Jehova nad vojskami, srečen je človek, ki upa v tebe.« (NS) Na drugem mestu beremo: »Srečni so, ki hodijo brezmadežno po pravem potu, ki žive po postavi Jehovini. Srečni so tisti, ki upoštevajo pričevanja njegova.« Da, »srečno je ljudstvo, ki se mu tako godi«! (Ps. 84:12; 119:1, 2; 144:15, NS)
Res je sicer, da s poslušnostjo Bogu ne moremo spremeniti nesrečnega sestava stvari, v katerem danes živimo, toda gotovo bo v življenju vseh tistih, ki želijo biti srečni in gledajo k svojemu Stvarniku kot izvoru življenja, nastopila sprememba na bolje. In ko se obrnejo nanj, jih bo blagoslavljal in jih podpiral s svojo mogočno delujočo močjo, svojim svetim duhom. V vsem vesolju ni večje moči, ki bi nas lahko osrečila.
Nič več problemov?
To ne pomeni, da so tistim, ki izvajajo Božjo voljo, problemi v svetu prihranjeni. Seveda zadevajo problemi tudi nje, imajo svoje skrbi in težave. Kakor drugi, tudi oni zbolijo in umrejo. Toda srečnejši so pri tem, kot bi bili, če ne bi gledali k Bogu kot izvoru sreče.
Poleg tega osebe, ki služijo Bogu, vedo, da je njihova sreča sedaj le relativna. To pomeni, da so srečnejši, kot bi lahko bili na drugačnih poteh; toda njihova sreča ni popolna, ni celotna. Danes enostavno ne moremo biti popolnoma srečni.
Zakaj ne? Ker smo mi vsi, kakor pokaže Biblija, rojeni v grehu in nepopolnosti. (Rimlj. 5:12) Zato delamo vsi napake, smo včasih potrti in nesrečni in podvrženi boleznim in smrti, kar vpliva na našo srečo. Poleg tega živimo v tem hudobnem sestavu stvari, ki je poln problemov. Dokler bo obstajal ta sestav, celo Božji služabniki ne bodo mogli doseči popolne sreče.
Toda v veliko tolažbo in veselje jim je, poznati Boga in vedeti, kaj namerava s človeštvom v bližnji prihodnosti. Tako ohranjajo v svetu, ki se je zamajal, svoje ravnotežje in si ne delajo enakih skrbi kakor drugi. To je celo tedaj tako, če kdo od domačih umre, ker Biblija pove, da se tisti, ki poznajo Boga, »ne žalostijo kakor drugi, ki nimajo upanja«. (1. Tesal. 4:13)
Božji služabniki zaradi problemov sveta ali hudobnih ljudi niso pretirano zaskrbljeni, ker poznajo njegov čudoviti namen z Zemljo in s človeštvom. Zato se, kakor mnogi drugi, ne zaprejo v svojo »polžjo hišico«. (Mat. 24:12) Še naprej delajo, kar je prav, tudi takrat, če drugi ne sodelujejo ali negativno reagirajo.
Jezusov zgled
Tako je postopal tudi Jezus. Spomnimo se, kaj se je zgodilo, ko je Lazar vstal od mrtvih. Biblijsko poročilo pokaže, da so mnogi ugodno reagirali, ne pa vsi.
Zares so bili nekateri tako zakrknjeni, da so se ‚od tega dne posvetovali, kako bi ga umorili‘. Le predstavljajmo si to! Kako pokvarjeni so morali biti, da so na tako čudovito, dobro dejanje tako hudobno reagirali, še posebno če upoštevamo, da je šlo za duhovništvo tistih dni! Duhovniki so bili tako zakrknjeni, da so se celo posvetovali, kako bi »tudi Lazarja umorili«! (Jan. 11:45, 53; 12:10, 11)
Toda Jezus ni prenehal spreminjati v dejanja zapovedi — ljubiti Boga in bližnjega. Vedel je, da ne glede na to, kako drugi postopajo, poteka največja sreča in največja korist iz izvrševanja Božje volje. Tako je lahko ohranil samoobvladanje in še naprej prijazno in ljubeče postopal. Biblija pravi: »Psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temveč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično.« (1. Petr. 2:23)
Jezus je vedel, da bi bil oropan sreče, če bi dovolil, da ga ta svet in njegova pokvarjenost spravita s tira, saj pri obstoječih problemih itak noben človek ne more ničesar spremeniti. Prav tako dobro kakor njegov nebeški Oče je vedel, da bo sedanji sestav stvari resnično napredoval od slabega k hujšemu, dokler ne pride dan, ko bo Bog vsemu temu naredil konec.
Popolna sreča — kdaj?
Kdor izkazuje drugim ljubezen, zvesto temeljnim načelom, in ljubi Boga iz vse duše, ve, da so mnogi problemi življenja le prehodni. Kmalu bo odstranjen ta sestav, ki je poln problemov in skrbi.
Kaj pomeni to za odkritosrčne ljudi, ki bi radi delali, kar je prav? Pomeni, da se bliža čas, ko bo Bog na Zemlji vpeljal trajno novo ureditev. Takrat bo popolna sreča resničnost.
Biblijske prerokbe zelo razločno pokažejo, da je blizu čas, ko bo Bog odpravil vse skrbi in težave. Bog bo ta podkupljivi, dogospodarjen sestav stvari nadomestil s svojo novo ureditvijo pravičnosti, ki ji bo vladalo njegovo nebeško Kraljestvo. To je nebeška vladavina, o kateri je Jezus poučeval ljudi. (Mat. 6:9, 10) Njegova oblast se bo raztezala nad vso Zemljo in bo edina vlada za vse človeštvo. Vsa druga kraljestva bodo izbrisana iz obstoja. (Dan. 2:44) Pod tem Kraljestvom bo resničnost sreča, kakršne si danes sploh ne moremo zamisliti, in to tukaj na Zemlji!
V tej novi ureditvi bo Bog izpolnil svojo obljubo ljudem in »obrisal vse solze z njih oči; in smrti ne bo več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bo več; kajti prvo je prešlo«. (Razod. 21:4) Nihče več ne bo bolan ali star, ker bodo postali ljudje telesno in duhovno popolni, kakor je Bog predvidel ob ustvaritvi prvega moža in prve žene. Zato bodo ljudje lahko večno živeli v raju, ki bo na Zemlji ponovno vzpostavljen. (Luk. 23:43)
Kako čudovit čas bo vendar to! Zamislimo si — vse bolezni, skrbi in težave kakor tudi smrt bodo pod Božjo pravično vladavino za vedno izginile! Celo grobovi bodo vrnili umrle. Ti ljudje bodo oživeli in vrnili se bodo k svojim domačim, ker bo »vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim«. (Dej. ap. 24:15)
Končno ne bo več ljudi, ki bi nevestno postopali in motili to srečo. »Zakaj pošteni bodo prebivali v deželi in brezmadežni ostanejo v njej. Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele (zemlje, NS) in nezveste izpulili iz nje.« (Preg. 2:21, 22)
Da, že danes lahko kljub problemom življenja postaneš srečen, v bodočnosti pa najdeš popolno srečo. Prava sreča torej niso samo lepe sanje.
Da bi jo pa dosegel, moraš spoznati Boga Jehovo, Stvarnika, edini Izvor pristne sreče, mu zaupati in mu služiti. Tedaj lahko gledaš najbolj zadovoljujočemu in navdušujočemu času naproti, ki je napovedan v Božji preroški besedi, in obljublja: »Krotki pa bodo podedovali deželo (zemljo, NS) in se radovali v obilosti miru.« (Ps. 31:11)