Si pripravljen govoriti o Bibliji?
»MISLIM, da je Biblija najboljši dar, ki ga je Bog dal ljudem,« je rekel Abraham Lincoln, šestnajsti predsednik Združenih Držav. Čeprav nikoli ni pripadal kakšni cerkvi, je že od mladosti bral Biblijo. V njegovih šolskih dneh, ki jih je preživel v nekem odročnem kraju, so Biblijo uporabljali kot čtivo. Kakor poročajo, je Lincoln med predsedovanjem (1861–1865) pogosto imel v rokah staro družinsko Biblijo.
Abraham Lincoln je bil le ena od mnogih znanih osebnosti, ki so cenili Biblijo kot resnično dragocenost v življenju. Kako pa je s teboj? Meniš, da je Sveto pismo zares Božji dar? Morda si se predal Bogu Jehovi in imaš prednost govoriti z drugimi ‚o dobri vesti in o slavi srečnega Boga‘ (1. Tim. 1:11). Če da, ali lahko Biblijo učinkovito uporabljaš? Si se pripravljen pogovarjati o Bibliji?
POTREBNO GOVORITI IZ BIBLIJE
Da lahko kristjani izpolnijo svojo nalogo, ‚pridobivati učence izmed ljudi vseh narodov in jih učiti, naj držijo vse, kar je Jezus Kristus zapovedal‘, morajo dobro poznati Biblijo (Mat. 28:19, 20). Jezus je dobro poznal svete spise. Uporabljal jih je za premagovanje satanovih skušnjav (Mat. 4:1—11). Jezus je tudi drugim bral iz Božje besede, na primer v shodnici v Nazaretu (Luk. 4:16—21). Večkrat je, ko je govoril ljudem, rekel »Pisano je«, in je nato navedel stavek iz Hebrejskih spisov (Luk. 7:27; 19:46; Jan. 2:17). Kako odličen primer za njegove naslednike!
Apostol Pavel je sledil Jezusovemu zgledu, ko je uporabljal Božjo besedo pri oznanjevanju in poučevanju. V Solunu na primer je šel v židovsko sinagogo in se »razgovarjal z njimi tri sobote na podlagi pisem, razodevajoč in dokazujoč, da je moral Kristus trpeti in vstati iz mrtvih« (Dej. ap. 17:1—3). Očitno so prvi kristjani na splošno bili sposobni in željni govoriti o Bibliji.
Ti prvi kristjani so se zavedali nujnosti biblijskih pogovorov. Zato so želeli imeti Božjo besedo v kar se da pripravni obliki. C. C. McCown je pisal o temi »Prve krščanske knjige«: »Preprosti, smotrni in neliterarni značaj krščanstva je bil poudarjen z nedavnimi odkritji o tem, kako so se prvi kristjani posluževali rokopisov. Njihove religiozne knjige, Stara Zaveza in novi spisi, ki so jih prav tako imeli za svete, niso bili mišljeni za preganjanje dolgočasja bogatih ljudi. Marljivi poslovni ljudje so želeli, da je ena knjiga vsebovala, kar se da veliko. Ti in goreči krščanski misionarji so želeli, da bi se lahko kar se da hitro sklicevali na ta ali oni dokazni tekst, ne da bi morali najprej odviti nekaj metrov papirusa. Niso brali zaradi leposlovja.« Zato so svoje spise izdelovali v knjižni obliki, kakršno uporabljamo danes (The Biblical Archaelogist Reader) (Priročnik biblijske arheologije, str. 261).
Med prvimi kristjani, ki so bili pripravljeni govoriti o Bibliji, je bil tudi Apolo. Po prihodu v Ahajo je lahko drugim duhovno pomagal in je »krepko zavračeval Jude pred ljudstvom, dokazujoč iz pisem, da Jezus je Kristus« (Dej. ap. 18:24—28). Gotovo smo zadovoljni, da lahko branimo Boga in njegovo besedo, tako da ‚smo vedno pripravljeni na odgovor vsakemu, ki nas vpraša za vzroke upanja, ki je v nas‘ (1. Petr. 3:15). Da, veseli nas, da lahko na osnovi Biblije odgovorimo odkritosrčnim raziskovalcem (Kol. 4:6). Še večja radost pri takšnih biblijskih pogovorih je, če vidimo, da nekdo, s katerim preučujemo Biblijo, duhovno napreduje.
NAŠ CILJ JE — POMAGATI LJUDEM
Glavni cilj Jehovinih prič ni v tem, da oddajajo biblijsko literaturo, temveč da ljudem duhovno pomagajo. V mnogih področjih so bili ljudje že tolikokrat obiskani, da ne potrebujejo več literature. Potrebujejo biblijske pogovore, ki jim odgovarjajo na njihova vprašanja; spodbudo, da publikacije preučujejo na osnovi Biblije, da bi se jih navedlo storiti nekaj, da bi Boga oboževali »v duhu in resnici« (Jan. 4:23, 24).
Če kot krščanska Jehovina priča govoriš o Bibliji odkritosrčno, učinkuje vest o Kraljestvu pri mnogih ljudeh prepričljiveje od tiskanih publikacij. Pomembno je čutiti potrebe ljudi in biti pripravljen pomagati jim duhovno na osnovi Božje besede. Celo mladoletni in ljudje, ki še niso dolgo z nami povezani, lahko govorijo iz Biblije. Ni se jim treba bati ali jim biti zadržani, če redno berejo Biblijo in si zapomnijo biblijske stavke, ki jih uporabljajo, ko z drugimi govorijo o Božji resnici. Dnevno branje Biblije te usposobi za pogovor o Bibliji z ljudmi, ki jih srečuješ v življenju.
NEKAJ ZA VSAKOGAR
Biblija vsebuje za vsakogar nekaj. Zato si kristjani, ko berejo Božjo besedo, zapomnijo določene stvari, ki jim bodo v pomoč, ko se pogovarjajo o Bibliji z znanstveniki, zdravniki, gospodinjami in drugimi ljudmi. V potrditev si oglejmo nekaj primerov.
Znanstvenik ali človek, ki se zanima za znanost, bo verjetno zelo presenečen, če izve, da je hebrejski prerok Izaija že približno 2200 let prej, preden je človeštvo na splošno sprejelo dejstvo, da je Zemlja okrogla, zapisal: »On je (Bog), ki stoluje nad Zemlje okrožjem.« (Iza. 40:22) Tukaj z »okrožjem« prevedena hebrejska beseda hug se lahko po Davidsonovi Concordanci prevede tudi s »krogla«. Verjetno bo znanstveno misleči človek tudi soglašal z Biblijo, če ga opozorimo na Joba 26:7, kjer pravi da Bog »zemljo obeša na ničemer«. Končno pa znanstveniki vedo, da Zemlja nima nobene vidne podlage.
Vzemimo, da kristjan, ki oznanjuje od hiše do hiše, govori z zdravnikom. Mar ne bi zdravnika zanimalo, da Biblija priznava psihosomatični princip, to se pravi dejstvo, da obstaja določena zveza med telesnim zdravjem in čustvenim stanjem človeka? Gotovo bo priznal, da zavist, strah, lakomnost, sovraštvo in podobno, škodujejo zdravju, medtem ko ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, ponižnost in samoobvladanje — sadovi Božjega duha — dobro delujejo (Gal. 5:22, 23). Lahko bi ga opozorili tudi na pregovor, ki pravi: »Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši.« (Preg. 17:22) Nadalje bo zdravnika gotovo zanimalo, če izve, da je Lukež, eden od piscev Biblije, v Svetem pismu označen kot »zdravnik ljubljeni« (Kol. 4:14).
Če govorimo o Bibliji z gospodinjo, lahko veliko povemo. Vzemimo, da pridemo ponovno k ženi, ki je pokazala zanimanje za Biblijo. Mogoče nanese pogovor na domača opravila in morda se bo veselila slišati, kako Pregovori 31:10—31 opisujejo »marljivo zakonsko ženo«. Rečeno je, da takšna žena skrbi za oblačila družine, da skrbi za zdravo hrano in da pravilno vodi gospodinjstvo. Je marljiva in spretna, radodarna in stori mnogo dobrega svojim domačim in drugim. Moderna žena bo verjetno presenečena, če izve, da Biblija toliko govori o gospodinjskih stvareh. Mogoče bodo nanjo naredile tudi velik vtis besede: »Lažniva je prijetnost in ničeva lepota: žena, ki se boji Jehove, njej veljaj hvala!« (Preg. 31:10)
Tudi otrokom lahko veliko povemo o Bibliji. Morda bi želeli otroku s takšnim pogovorom vtisniti v spomin, da ne smemo biti ponosni, da moramo delati dobro in ostati ponižni. Vemo, da se mnogo otroških zgodb začne z besedami »nekoč«. Prerokba Gideonovega sina Jotama se prične tako (Sodniki 9. poglavje). Začel je z besedami: »Drevesa so šla, da si pomazilijo kralja.« Oljka, smokva in trta so odklonile kraljevsko dostojanstvo, medtem ko ga je nizek trnov grmič lakomno sprejel. Dragocene rastline so ponazarjale ugledne ljudi, ki niso hoteli biti kralji nad soizraelci, medtem ko je trnov grm, ki se ga lahko uporabi samo za kurjavo, ponazarjal kraljestvo Abimeleka, ponosnega, krvoločnega moža, ki je želel vladati drugim, toda doživel je prav takšen konec, kakor je prerokoval Jotam. Kateri otrok bi želel, ko odraste, biti podoben trnovemu grmu?
‚PRAV RAVNATI Z BESEDO RESNICE‘
Zares vsebuje Biblija zanimiva, često celo prevzemajoča poročila. V njej je za vsakogar nekaj. Toda kristjan, ki bi rad spretno uporabljal »meč duha, ki je Beseda Božja«, se mora truditi (Efež. 6:17). Apostol Pavel je imel zato dober razlog, da je svojega sodelavca Timoteja spodbudil z besedami: »Prizadevaj si preizkušenega se izkazati Bogu, kot delavca, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice.« (2. Tim. 2:15)
Kdor želi govoriti o Bibliji in prosi zato Boga Jehovo za modrost, bo gotovo nagrajen. Učenec Jakob je pisal: »Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo.« (Jak. 1:5—8) Seveda bi morali biti kristjani vedno bolje seznanjeni z biblijskimi resnicami. Če redno berejo Biblijo, najdejo v njej mnoga poročila, izjave in modre pregovore, ki so primerni za vse vrste ljudi. Potrudi se, da govoriš z njimi o dobrih stvareh, ki se jih kot kristjan učiš, in jih s tem spodbudi, da tudi oni berejo Biblijo. Jehova bo gotovo blagoslovil tvoj trud, če boš govoril o Bibliji (Dej. ap. 11:19—21).