Posvetite se branju

»Dokler ne pridem, bodi priden v [javnem, NW] branju, opominjanju, poučevanju.« (1. TIMOTEJU 4:13)

1. Kako nam lahko koristi branje Biblije?

BOG JEHOVA je dal človeštvu čudovito sposobnost, sposobnost, da se uči brati in pisati. Priskrbel nam je tudi svojo Besedo, Biblijo, da bi bili dobro poučeni. (Izaija 30:20, 21) Figurativno rečeno nam njene strani omogočajo, da »hodimo« z bogaboječimi patriarhi, kot so Abraham, Izak in Jakob. »Vidimo« lahko pobožne žene, na primer Saro, Rebeko, pa tudi zvestovdano Moabko Ruto. Prav res, »slišimo« lahko Jezusa Kristusa, kako podaja svoj govor na gori. Vse to zadovoljstvo in mogočen pouk iz Svetega pisma sta lahko naša, če smo dobri bralci.

2. Kako vemo, da so Jezus in apostoli znali dobro brati?

² Nedvomno je imel popolni človek Jezus Kristus odlične bralne sposobnosti in prav gotovo je zelo dobro poznal Hebrejske spise. Zato se je, ko ga je Hudič skušal, večkrat zapovrstjo skliceval nanje in rekel »Pisano je«. (Matevž 4:4, 7, 10) Ob neki priložnosti je v nazareški sinagogi javno bral Izaijevo prerokovanje in del tega naobrnil nase. (Lukež 4:16–21) Kaj pa Jezusovi apostoli? V svojih besedilih so pogosto citirali Hebrejske spise. Čeprav so judovski voditelji imeli Petra in Janeza za neučena in preprosta človeka, ker se nista izobrazila v hebrejskih višjih šolah, pa njuna navdihnjena pisma jasno dokazujejo, da sta znala dobro brati in pisati. (Dejanja 4:13) Toda ali je sposobnost branja res pomembna?

»Srečen je, kdor glasno bere«

3. Zakaj je tako pomembno brati Sveto pismo in krščanske publikacije?

³ Sprejemanje točnega spoznanja Svetega pisma in udejanjanje le-tega nam lahko prinese večno življenje. (Janez 17:3) Zato Jehovove priče jasno spoznavamo, da je življenjsko važno brati in preučevati Sveto pismo in krščanske publikacije, ki nam jih daje Bog po razredu zvestega in preudarnega sužnja maziljenih kristjanov. (Matevž 24:45–47) Pravzaprav so se s posebej zasnovanimi Watchtowerjevimi publikacijami tisoči naučili brati in si tako pridobili spoznanje Božje Besede, ki rešuje življenje.

4. a) Zakaj je človek srečen, če bere, preučuje in udejanja Božjo Besedo? b) Kaj je Pavel rekel Timoteju glede branja?

⁴ Branje, preučevanje in udejanjanje Božje Besede nas lahko osreči, in to zato, ker s tem ugajamo Bogu in ga častimo, prejemamo njegov blagoslov in izkušamo veselje. Jehova želi, da bi bili njegovi služabniki srečni, zato je duhovnikom zapovedal, naj ljudstvu v starem Izraelu berejo njegovo Postavo. (5. Mojzesova 31:9–12) Ko so prepisovalec Ezra in drugi brali Postavo vsemu ljudstvu, zbranemu v Jeruzalemu, so razložili njen pomen in rezultat tega je bilo ,veliko veselje‘ (NW). (Nehemija 8:6–8, 12) Krščanski apostol Pavel je sodelavcu Timoteju kasneje rekel: »Dokler ne pridem, bodi priden v [javnem, NW] branju, opominjanju, poučevanju.« (1. Timoteju 4:13) Drug prevod pravi takole: »Posveti se javnemu branju Svetega pisma.« (New International Version)

5. Kako Razodetje 1:3 povezuje srečo z branjem?

⁵ Iz Razodetja 1:3 se dobro vidi, da je naša sreča odvisna od branja in udejanjanja Božje Besede. Tam beremo: »Blagor mu, kdor bere [srečen je, kdor glasno bere, NW], in njim, ki slišijo besede prorokovanja in hranijo, kar je v njem pisano, kajti čas je blizu.« Tako je, glasno moramo brati in slišati Božje preroške besede, zapisane v Razodetju in v celem Svetem pismu. Resnično srečen je tisti, čigar ,veselje je v postavi GOSPODOVI [Jehovovi, NW] in postavo njegovo premišljuje noč in dan‘. Rezultat? »Karkoli počenja, se mu posreči.« (Psalm 1:1–3) Torej Jehovova organizacija upravičeno spodbuja vsakega od nas, naj bere in preučuje Njegovo Besedo zasebno, v krogu družine in s prijatelji.

Dejavno premišljujte in meditirajte

6. Kaj je bilo naročeno Jozuetu, da naj bere, in kako mu je to koristilo?

⁶ Kako lahko kar najbolj izkoristite branje Božje Besede in krščanskih publikacij? Najverjetneje boste tudi sami spoznali, da je najbolj koristno storiti tisto, kar je naredil Jozue, bogaboječi voditelj starega Izraela. Takole mu je bilo zapovedano: »Ta knjiga postave naj ne gre od tvojih ust, temuč jo premišljaj [potiho beri, NW] dan in noč, da bi si prizadeval delati po vsem, kar je pisano v njej; zakaj tedaj storiš uspešno svojo pot, tedaj ti pojde po sreči.« (Jozue 1:8) ,Potiho brati‘ pomeni, da izgovarjamo besede sami sebi s pridušenim glasom. To je pomnitveno pomagalo, saj nam gradivo vtiskuje v misli. Jozue naj bi bral Božjo Postavo »dan in noč« oziroma redno. Tako je lahko bil uspešen in je ravnal modro, ko je opravljal od Boga dane odgovornosti. Takšno redno branje Božje Besede pa lahko podobno pomaga tudi vam.

7. Zakaj ne bi smeli dovoliti, da bi nas pri branju Božje Besede obvladala ideja o hitrosti?

⁷ Ne dovolite, da bi vas pri branju Božje Besede obvladala ideja o hitrosti. Če ste načrtovali, da boste nekaj časa porabili za branje Biblije ali kakšne krščanske publikacije, je dobro, da ne hitite. To je še posebej pomembno, ko preučujete s ciljem, da si boste zapomnili pomembne točke. In pri branju tudi dejavno premišljujte. Razčlenite navedbe biblijskega pisca. Vprašajte se: ,Kaj želi povedati? Kako naj uporabim to informacijo?‘

8. Zakaj je pri branju Svetega pisma koristno meditirati?

⁸ Pri branju Svetega pisma si vzemite čas za meditacijo. To vam bo pomagalo, da si boste zapomnili biblijska poročila in udejanjali svetopisemska načela. Če boste meditirali o Božji Besedi in si tako zapomnili glavne misli, boste lahko govorili iz srca in iskrenemu poizvedovalcu točno odgovorili, namesto da bi rekli nekaj, kar bi kasneje obžalovali. Neki božansko navdihnjen pregovor pravi: »Pravičnega srce premišlja [meditira, NW], kaj naj govori.« (Pregovori 15:28)

Povežite nove misli s starimi

9., 10. Kako lahko s povezovanjem novih svetopisemskih misli in tistih, ki jih že poznate, izboljšate svoje branje Biblije?

⁹ Večina kristjanov mora priznati, da so o Bogu, njegovi Besedi in namenih nekoč vedeli bore malo. Toda danes lahko ti krščanski strežniki pojasnijo, začenši s stvarjenjem in človekovim padcem v greh, namen Kristusove žrtve, povedo lahko kaj o uničenju te hude stvarnosti in pokažejo, kako bo poslušno človeštvo blagoslovljeno z večnim življenjem na rajski zemlji. To je mogoče predvsem zato, ker so ti Jehovovi služabniki s preučevanjem Biblije in krščanskih publikacij sprejeli »spoznanje Božje«. (Pregovori 2:1–5) Zlagoma so novonaučene misli povezali s starejšimi, ki so jih že razumeli.

¹⁰ Povezovanje novih svetopisemskih misli z že znanimi je koristno in nagrajujoče. (Izaija 48:17) Kadar se govori o biblijskih zakonih, načelih ali celo nekoliko abstraktnih zamislih, jih povežite s stvarmi, ki jih že veste. Usozvočite te informacije s tistim, kar ste se naučili o ,vzorcu zdravih besed‘ (NW). (2. Timoteju 1:13) Iščite informacije, ki vam bodo pomagale okrepiti odnos z Bogom, izboljšati krščansko osebnost ali pa vam bodo v pomoč, da boste z drugimi govorili o biblijskih resnicah.

11. Kaj bi lahko naredili, kadar berete v Bibliji kaj o vedenju? Ponazorite.

¹¹ Kadar berete v Bibliji kaj o vedenju, poskusite sprevideti, za katero načelo pri tem gre. Meditirajte o njem in sklenite, kaj bi vi naredili v podobnih okoliščinah. Jakobov sin Jožef je vztrajno zavračal, da bi se zapletel v spolno nemoralo s Potifarjevo ženo, rekoč: »Kako bi [. . .] jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?« (1. Mojzesova 39:7–9) Iz tega ganljivega poročila lahko razberete temeljno načelo – spolna nemorala je greh proti Bogu. To načelo lahko umsko povežete z drugimi izjavami iz Božje Besede in če boste v skušnjavi, da bi se zapletli v takšen pregrešek, vam bo to načelo koristilo. (1. Korinčanom 6:9–11)

Predstavljajte si svetopisemske dogodke

12. Zakaj si je pri branju biblijskih dogajanj le-ta dobro predstavljati?

¹² Da bi se vam pri branju glavne misli vtisnile v razum, si dogajanje predstavljajte. Umsko opazujte področje, hiše, ljudi. Prisluhnite njihovim glasovom. Vohajte kruh, ki se peče v peči. Ponovno oživite prizore. Tako bo vaše branje ganljivo doživetje, saj boste lahko videli starodavno mesto, se povzpeli na visoko goro, občudovali čudesa stvarstva ali pa se družili z močno vernimi moškimi in ženskami.

13. Kako bi vi opisali poročilo iz Knjige sodnikov 7:19–22?

¹³ Recimo, da berete Knjigo sodnikov 7:19–22. Predstavljajte si dogajanje. Sodnik Gideon je s tristo pogumnimi Izraelci zavzel svoje položaje na robu madianskega tabora. Ura je okoli desete zvečer, začetek »opolnočne straže«. Ravnokar so postavili madiansko stražo. Tema pokriva tabor spečih izraelskih sovražnikov. Poglejte! Gideon in njegovi možje so opremljeni s trobentami. Imajo tudi velike vrče za vodo, ki jim zakrivajo bakle v levici. Tri čete s po sto možmi nenadoma zatrobijo, razbijejo vrče, visoko dvignejo bakle in zavpijejo: »Meč za GOSPODA [Jehova, NW] in za Gideona!« Poglejte tabor, kajti Madianci so se spustili v beg in začeli vpiti! Medtem ko tristo mož še naprej trobi, Bog obrne meče Madiancev drug proti drugemu. Madianci so zbežali, Jehova pa je Izraelu naklonil zmago.

Sprejemati dragocene nauke

14. Kako bi lahko z 9. poglavjem Knjige sodnikov naučili otroka, da mora biti ponižen?

¹⁴ Z branjem Božje Besede lahko dobimo mnogo naukov. Denimo, da želite v otroka vtisniti potrebo po ponižnosti. Ne bi smelo biti težko predstavljati si in doumeti smisla tistega, kar je Gideonov sin Jotam izrekel v svoji prerokbi. Začnite brati pri Knjigi sodnikov 9:8. »Drevesa so šla,« je rekel Jotan, »da si pomazilijo kralja.« Oljka, smokva in trta niso želele vladati. Toda malovredna bodljika (robida) je z veseljem postala vladar. Potem, ko ste poročilo na glas prebrali svojim otrokom, bi lahko pojasnili, da so dragocene rastline predstavljale vredne posameznike, ki si niso prizadevali za tem, da bi kraljevali nad Soizraelci. Bodljika, ki je bila uporabna le kot gorivo, pa je predstavljala kraljevanje ponosnega Abimeleka, morilca, ki je želel gospodovati drugim, a je bil umorjen, kot je napovedal Jotam v svoji prerokbi. (Knjiga sodnikov, 9. poglavje) Kateri otrok bi si želel odrasti in postati kot bodljika?

15. Kako je pomembnost zvestovdanosti poudarjena v Rutini knjigi?

¹⁵ Pomembnost zvestovdanosti je jasno izražena v biblijski Rutini knjigi. Predpostavimo, da se vaši družinski člani menjujejo pri glasnem branju tega poročila in poskušajo vsrkati njegove besede. Vidite Moabko Ruto, ki skupaj z vdovelo taščo Naomi potuje v Betlehem. Slišite Ruto, ki pravi: »Tvoje ljudstvo je ljudstvo moje, in tvoj Bog je moj Bog.« (Ruta 1:16) Že vidite marljivo Ruto na Boazovem polju, kako paberkuje za žanjci. Slišite, ko jo Boaz pohvali, rekoč: »Vse mesto ljudstva mojega ve, da si krepostna žena.« (Ruta 3:11) Kmalu za tem se Boaz in Ruta poročita. V sozvočju z ureditvijo svaškega zakona imata sina, za »Naomi«. Ruta postane prednica Davida in navsezadnje tudi Jezusa Kristusa. Tako je prejela »popolno povračilo«. Poleg tega pa bralci svetopisemskega poročila dobijo tudi dragoceni nauk: bodite zvestovdani Jehovu in boste bogato blagoslovljeni. (Ruta 2:12; 4:17–22; Pregovori 10:22; Matevž 1:1, 5, 6)

16. Kakšno preizkušnjo so prestali trije Hebrejci in kako lahko to poročilo pomaga nam?

¹⁶ Poročilo o Hebrejcih – Sadrahu, Mesahu in Abednegu – nam lahko pomaga, da ostanemo v težavnih okoliščinah zvesti Bogu. Ob glasnem branju 3. poglavja Daniela si dogodek predstavljajte. V ravnini Duri, kjer so zbrani babilonski uradniki, se dviguje ogromna zlata podoba. Ob zvoku glasbil padejo uradniki na tla in častijo podobo, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar, se pravi, vsi razen Sadraha, Mesaha in Abednega. Spoštljivo, toda odločno povedo kralju, da ne bodo služili njegovim bogovom in častili zlate podobe. Te mlade Hebrejce vržejo v izredno segreto peč. Toda kaj se dogaja? Kralj pogleda v peč in vidi v njej štiri krepke može, katerih eden »je videti kakor sin bogov«. (Daniel 3:25) Trije Hebrejci pridejo iz peči, Nebukadnezar pa hvali njihovega Boga. Nagrajujoče si je predstavljati to poročilo. In kakšen nauk dobimo iz njega glede zvestobe Jehovu v preizkušnjah!

Okoristite se branja Biblije kot družina

17. Na kratko navedite nekatere koristne stvari, ki se jih lahko vaša družina nauči s skupnim branjem Biblije.

¹⁷ Vaša družina ima lahko veliko koristi, če svoj čas redno porabljate za skupno branje Biblije. Tako si lahko pri branju Prve Mojzesove knjige predstavljate stvarjenje in pogledate v prvotni človeški rajski dom. Doživite lahko izkušnje zvestih patriarhov in njihovih družin ter spremljate Izraelce, ko gredo s suhimi obuvali skozi Rdeče morje. Vidite lahko, kako pastir, mladenič David, premaga filistejskega velikana Goliata. Vaša družina lahko opazuje gradnjo Jehovovega templja v Jeruzalemu, vidi njegovo opustošenje po babilonskih hordah in si ogleduje njegovo ponovno gradnjo pod upraviteljem Zerubabelom. Skupaj s ponižnimi pastirji blizu Betlehema lahko slišite angelsko naznanilo o Jezusovem rojstvu. Dobite lahko podrobnosti o njegovem krstu in strežbi, ga vidite, kako se odpoveduje svojemu človeškemu življenju kot odkupnini in se pridružite veselju ob njegovem vstajenju. Nadalje lahko potujete z apostolom Pavlom in opazujete, kako se hkrati s širjenjem krščanstva ustanavljajo občine. V knjigi Razodetje pa lahko vaša družina uživa še v Janezovem mogočnem videnju o prihodnosti, tudi o Kristusovem tisočletnem vladanju.

18., 19. Kateri predlogi so dani glede družinskega branja Biblije?

¹⁸ Če berete Biblijo na glas, kot družina, jo berite razločno in z navdušenjem. Ko berete kake odlomke iz Svetega pisma, lahko eden od družinskih članov – morda oče – prebere oris pripovedi. Ostali pa lahko privzamete vloge biblijskih oseb, ki v njej nastopajo, in svojo vlogo preberete s primernim občutkom.

¹⁹ Ob tem, ko boste brali Biblijo kot družina, se bo lahko vaša sposobnost branja popravila. Verjetno se bo vaše spoznanje o Bogu povečalo, kar bi vas moralo zbližati z njim. Asaf je zapel: »Jaz pa – dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.« (Psalm 73:28) To bo pomagalo vaši družini, da bo kot Mojzes, ki je bil ,stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega‘, se pravi Boga Jehova. (Hebrejcem 11:27)

Branje in krščanska strežba

20., 21. Kako je naša oznanjevalska obveznost povezana s sposobnostjo branja?

²⁰ Želja po čaščenju »Nevidnega« bi nas morala navesti, da se trudimo biti dobri bralci. Sposobnost branja nam pomaga pričevati iz Božje Besede. Prav gotovo pa nam pomaga, da lahko nadaljujemo kraljestveno oznanjevalstvo, za katerega je Jezus pooblastil svoje učence, rekoč: »Pojdite [. . .] in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20; Dejanja 1:8) Pričevanje je glavno delo Jehovovega ljudstva, bralna sposobnost pa nam ga pomaga dovršiti.

²¹ Da bi bili dobri bralci in vešči učitelji Božje Besede, je potreben trud. (Efežanom 6:17) Zato ,si prizadevaj preizkušenega se izkazati Bogu, ki prav ravna z besedo resnice‘. (2. Timoteju 2:15) Povečajte svoje spoznanje svetopisemskih resnic in svojo spretnost kot Priča za Jehova, tako da se posvetite branju.

Kako bi odgovorili?

◻ Kako je sreča odvisna od branja Božje Besede?

◻ Zakaj meditirati o tem, kar preberete v Bibliji?

◻ Zakaj pri branju Svetega pisma uporabljati povezave in predstave?

◻ Kakšen pouk lahko dobimo z branjem Biblije?

◻ Zakaj brati Biblijo na glas kot družina in kako je branje povezano s krščansko strežbo?

[Slika na strani 13]

Ko berete Biblijo kot družina, si poročila predstavljajte in meditirajte o njihovi pomembnosti