Kaj Kralj dela za nas

»Ime njegovo se bo imenovalo: Čudoviti, Svetovalec, Mogočni bog, Oče večnosti, Knez miru« (Izaija 9:6).

1., 2. Kakšne nasprotujoče si občutke imajo ljudje, ko vidijo slabo svetovno stanje?

NEPOPOLNIM ljudem je težko razumeti, zakaj Bog dopušča že več kot 1900 let, odkar je bil Jezus Kristus na Zemlji, nepopolne razmere. Sprašujejo: »Zakaj se stvari hitreje ne odvijajo?« Vpričo nereda v svetu pogosto tudi pravijo: »Ne morem si predstavljati, kako bi se vse to dalo urediti.« Če pa pregledamo program Kralja Božje vladavine, lahko to navidezno odlašanje razumemo. Morda bomo celo začudeni — kaj vse je ta vladavina v razmeroma kratkem času že dosegla.

² V predhodnem članku smo videli, da je bil Jezus iz nebeškega duhovnega življenja prestavljen v človeško, da bi to človeško življenje daroval kot žrtev, s čimer se je opravičil za Velikega Duhovnika človeštva. S poslušnostjo na Zemlji se je usposobil za Kralja. Kako bo opravljal te službe v korist človeštva?

3. V kakšen odnos s človeštvom je prišel Jezus Kristus s svojo žrtvijo? (1. Tim. 2:5, 6; 1. Jan. 2:1, 2).

³ Z odkupno žrtvijo, plačano Bogu Jehovi, Lastniku vseh stvari, je Jezus Kristus lastnik človeštva in se lahko v skladu z Božjim pravičnim namenom ukvarja z vsakim posameznikom, dokler ne bo končno vseh poslušnih ljudi rehabilitiral in popolnoma spravil z Bogom (Jan. 5:22). To je Božja priprava, da bi bili lahko ljudje dvignjeni iz greha in sprejeti v njegovo pravično družino. Tako je Bog opravičil svojo absolutno pravičnost, istočasno pa pomaga človeštvu (Rim. 3:23—26).

4. a) Kaj je naredil Jezus po vstajenju in kaj je postal poslušnim ljudem? b) S katerimi besedami pokaže pisec lista Hebrejcem, da je Jezusova preizkušnja jamstvo, da nam bo obzirno pomagal?

⁴ Kristus je šel po vstajenju v nebesa, da bi Bogu izročil vrednost svoje žrtve, tako kakor je veliki duhovnik izraelskega ljudstva vsako leto na dan sprave poškropil malo živalske krvi v Najsvetejšem delu templja, v simboličnem Božjem prebivališču. Kristus bo vsem poslušnim postal »zadnji Adam«, »Oče večnosti«, ki jim lahko da življenje (1. Kor. 15:45; Iza. 9:6). Preizkušnja, ki jo je prestal na Zemlji, nam jamči veliko sočutje in razumevajočo pomoč, kakor je napisano:

»Ker imamo torej tako vzvišenega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Sina Božjega, držimo se svoje veroizpovedi! Kajti nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem, kakor mi, a brez greha. Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč« (Hebr. 4:14—16).

LAHKO LJUDJE DOSEŽEMO POPOLNOST?

5. a) Kaj nam dokazuje Jezusova popolnost in brezgrešnost? b) Kaj njegova žrtev in duhovniška služba pomeni njegovim 144 000 tovarišem?

⁵ Ker je Kristus živel pravično, je Bog lahko zanj rekel, da je ohranil popolno poslušnost, da je ostal povsem brez greha, da, celo brez napačnih misli. To dokazuje, da je z Božjo pomočjo možno ohraniti čistost in dobiti Božje priznanje (Rim. 5:18, 19). Človek, ki je dosegel popolnost, je prav tako sposoben ostati popolnoma poslušen in brez greha. Kaj vse je doseženo s Kristusovim življenjem, žrtvijo in duhovniško službo? Pomaga 144 000, da so sokralji in soduhovniki z njim in po njih blagoslavlja človeštvo pod Kristusovim vodstvom in mu dovoli, imeti korist od njegove spravne daritve.

6. a) Kaj je smrt, da bo odpravljena kot zadnji sovražnik? b) Kako in kdaj bo uničena smrt?

⁶ Kraljestvo s svojim duhovništvom bo končno odstranilo smrt, ki trpinči vse človeštvo, smrt, ki jo je podedovalo zaradi greha svojega praočeta Adama (Rim. 5:12). Do konca tisočletnega kraljevanja, v času, ko bodo vsi poslušni ljudje prispeli do polnine življenja in popolnosti, bo ta Adamova smrt uničena. Iz Biblije izvemo, da bo uničeno vse, kar ovira človeško srečo — hudobne ureditve, vsi nasprotniki pravične Božje suverenosti, z drugimi besedami: vse stvari, ki so nasprotne človeški blaginji. Tedaj bo ‚odpravljen zadnji sovražnik, smrt‘ (1. Kor. 15:25, 26).

ZAKAJ JE BOG DOPUSTIL ZLO

7. Kaj jamčijo obljube Kraljestva in katero vprašanje v zvezi z njima zahteva pojasnilo?

⁷ To, kar bo Kraljestvo storilo za ljudi v soglasju z obljubami, je jamstvo, da Bog ne bo dopuščal greh, zlo in nepopolnost kakor tudi iz njih izhajajoče smrtne posledice, temveč, jih bo popolnoma odstranil. Z vprašanjem, zakaj Bog tako dolgo dopušča zlo, se je ukvarjalo že veliko odkritosrčnih ljudi. To je zares pomembno sporno vprašanje, postavljeno vsemu stvarstvu. Če hočemo razumeti Božje namene in dejavnost Kraljestva, je nujno, da razumemo tudi to vprašanje.

8. Za kaj gre v velikem vesoljnem spornem vprašanju?

⁸ To je vprašanje suverenosti — Božje suverenosti ali vladarstva, ne pa vprašanje, ali je Bog Suveren, ker je to ugotovljeno dejstvo (Ps. 90:2; Dej. ap. 4:24). Toda postavljen je dvom v zvezi s pravilnostjo, zaslužnostjo in pravičnostjo Jehovine suverenosti. Zaradi tega spornega vprašanja je Bog dopustil zlo omejen čas.

9. S kakšno sposobnostjo je Bog ustvaril prva človeška stvarjenja? Jih je ta sposobnost naredila nepopolne?

⁹ Božje dopuščanje zla je povezano z dejstvom, da je Bog prva človeška stvarjenja ustvaril v svoji podobi in sličnosti (1. Moj. 1:26, 27). Ljudje imajo svobodno voljo. Izbirajo lahko med dobrim in zlom. Niso roboti, »programirani«, da bi delali samo dobro. Adam in Eva sta bila kot inteligentni osebi v tem pogledu popolna. Če bi bila ustvarjena nesposobna, da sama izbirata in odločata, tedaj ne bi bila popolna, nekaj bi jima manjkalo. Bog ne bi razumnemu stvarjenju, narejenemu po njegovi podobi, kratil svobodo odločanja glede izbire med pravičnim in krivičnim. Prav zato mu je dal vest (Rim. 2:15).

10. Kako sta Adam in Eva podvomila v Božjo suverenost?

¹⁰ Ko sta se Adam in Eva odločila, da ne bosta ubogala Božje zapovedi, sta podvomila v njegovo suverenost. Eva je želela vse ‚spoznati‘, to se pravi oceniti ali določati; želela je biti ‚kakor Bog‘; Adam se ji je pridružil v tem dejanju ponosne zahteve po popolni neodvisnosti (1. Moj. 3:5, 6, 22). Branila sta se priznavati svoj položaj stvarjenja in nista kazala ljubezni ali cenjenja za to, kar je Bog zanju storil. Svojila sta si privilegije, ki so pripadale samo Bogu, Stvarniku in Lastniku Zemlje, Vzdrževalcu življenja in vesoljnemu Suverenu.

11. Kdo je resnično bil za Adamom in Evo, ko sta podvomila v Božjo suverenost, in kako se to vidi iz Jobove knjige?

¹¹ K temu domišljavemu postopanju je Adama in Evo spodbudil Božji duhovni sin, angel, ki se je uprl (1. Moj. 3:1—5; Jan. 8:44). Izpodbijal je Jehovin način vladanja, ker je trdil, da Božja vladavina in poslušnost njegovih stvarjenj ne temelji na ljubezni, temveč na sebičnosti ali strahu. Pozneje je to trditev jasno izrazil v zvezi z Jobom, zvestim Božjim služabnikom. Navdihnjeni pisec (Mojzes) odgrinja zaveso nevidnosti, da bi nas seznanil s prizorom, ki se je odigral v nebesih:

»Zopet se zgodi nekega dne, da pridejo sinovi Božji postavit se pred Jehovo, in pride tudi satan med njimi, da se postavi pred Jehovo. ... In Jehova reče satanu: Si li opazoval hlapca mojega Joba? ... A satan odgovori Jehovi in reče: Kožo za kožo, in vse, kar ima človek, da za življenje svoje. Pa le iztegni roko svojo in se dotakni njegovega okostja in mesa, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« (Job 2:1—5).

12. a) Kako je glede čistosti človeka nastalo podrejeno sporno vprašanje in zakaj je Bog dovolil satanu nekaj časa obstajati? b) Kaj bo naredil Kristus s satanom in njegovimi deli, kakor pokaže pisec lista Hebrejcem?

¹² Satan (kar pomeni »nasprotnik« ali »upornik«) je torej dvomil, da je Božja suverenost zaslužena, in je postavil podrejeno sporno vprašanje glede čistosti človeka do Boga. Božja vladavina ni podobna vladavini samovoljnega diktatorja. Zaradi človeka, da bi lahko ljudje dokazali svojo zvestobo, in zaradi angelskih čet, da bi bilo to sporno vprašanje enkrat za vselej odstranjeno iz njihovega razuma, je Bog dopustil satanu omejen čas kot kakšnemu zločincu. Ker je Adamovo potomstvo grešno, je satan lahko nanje vplival, tako da je postal »bog tega sestava stvari« (2. Kor. 4:4). Toda Bog ga je obsodil na smrt, kmalu bo uničen in vsa njegova dela bodo propadla (1. Moj. 3:15). O Jezusu Kristusu, ki ga bo uničil, beremo:

»Ker so torej otročiči (Kristusovi učenci) deležni mesa in krvi, se je tudi on tega podobno udeležil, da bi s svojo smrtjo uničil njega, ki ima smrti oblast, to je: hudiča (kar pomeni »obrekovalec«), in osvobodil tiste, ki so v strahu smrti vse življenje bili v sponah sužnosti« (Hebr. 2:14, 15).

Poleg tega beremo: »Zato se je prikazal Sin Božji, da razdene dela hudičeva« (1. Jan. 3:8).

13. Kako je Jezus pokazal, da je pojasnil sporno vprašanje čistosti s svojim življenjem? (Jan. 12:31).

¹³ Z Jezusovo popolno poslušnostjo Bogu je bilo sporno vprašanje čistosti za vedno rešeno, brez pomoči drugih ljudi. Jezus je pred svojo smrtjo rekel: »Prihaja vojvoda tega sveta, a meni ne more do živega« (Jan. 14:30, NS). Jezus je ‚premagal svet‘, ki je pod satanom, svojim bogom. Drugi bogaboječi ljudje pred njim in za njim so s pomočjo njega in Boga sodelovali pri razjasnitvi tega spornega vprašanja. Kristus bo te ljudi uporabil, da bodo pomagali drugim med njegovo tisočletno vladavino na Zemlji (Jan. 16:33).

14., 15. Kako pokažejo besede apostola Petra v 2. Petrovem 3:9, da Bog ni počasen ali ravnodušen?

¹⁴ Nekateri morda Boga označujejo kot »popustljivega« ali počasnega in ravnodušnega. Toda apostol Peter ugovarja temu mišljenju, ko pravi: »Jehova ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje; temveč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja« (2. Petr. 3:9).

¹⁵ Petrove besede pokažejo, da Bog skrbi za nas. S tem da je dal časa, imajo vsi priložnost slišati resnico. Seveda se vsak mesec rodijo milijoni ljudi in mnogi umrejo. Zato pokažejo Petrove besede, da Bog ve, kaj je najboljše, in to ne samo za sedaj živečo generacijo, temveč za vse ljudi, za žive in za tiste, ki bodo obujeni. On tudi ve, kdaj točno bo posegel v zadeve ljudi in končal sedanji sestav stvari, da bo naredil prostor Kristusovi tisočletni vladavini, ko se bo sodilo svetu »v pravičnosti« (Dej. ap. 17:31; Razod. 20:11—15). Tako bo veliko ljudi — pravzaprav vsi, ki želijo delati, kar je pravilno — lahko rešeno za večno življenje (Razod. 20:7—10, 15).

KAJ SE BO ZGODILO OB KONCU TISOČLETNE KRALJEVSKE VLADAVINE?

16. V kakšno stanje bo Kraljestvo privedlo ljudi? (Razod. 21:3).

¹⁶ Tisočletna vladavina Kraljestva na Zemlji bo za človeštvo zelo srečen čas. Ob koncu tisočletja bo Kraljestvo prišlo do svojega konca, izvršilo bo Božjo voljo »kakor v nebesih tako tudi na Zemlji« (Mat. 6:10). Ker bo takrat izbrisan Adamov greh in njegovo delovanje, smrt, bodo vsi ljudje popolni in ne bodo več potrebovali duhovniške službe Kraljestva. Bog jih bo lahko zatem sprejel v svojo čisto, popolno družino kot »Božje otroke« (Rim. 8:21).

17. Kaj bo naredil Jezus Kristus ob koncu tisočletja in zakaj?

¹⁷ Biblija pokaže, da bo Kristus, ki je v svoji ljubezni in zvestobi do Jehove, svojega Očeta, ‚isti včeraj in danes in na veke‘, ob koncu tisočletja pred vsem stvarstvom priznal večno suverenost Jehove: »Potem pride konec, kadar on izroči kraljestvo Bogu in Očetu, kadar odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč. ... Kadar se pa vse njemu podloži, tedaj se tudi sam Sin podloži temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem.« Bog bo takrat stal nad vsemi kot edini Suveren; opravičen bo in svojo suverenost bo neposredno izvajal nad vsem stvarstvom (Hebr. 13:8; 1. Kor. 15:24—28).

18. Je Jehova za čas po tisočletni vladavini predvidel za Kristusa in njegovih 144 000 tovarišev še nadaljnje čudovite stvari?

¹⁸ Seveda bo Kristus vedno priznan in čaščen za njegova pomembna dela in bo Veliki duhovnik in kralj za čast. Jehova bo kot veliki Nagrajevalec v svojih nadaljnjih odnosih do Kristusa in njegovih 144 000 nebeških tovarišev kakor tudi v nalogah, ki jim jih bo zaupal, izražal svojo veliko ljubezen (Hebr. 6:10). Biblija ne odkriva stvari, ki jih je zanje predvidel, toda kar je že storil, je veliko.

»Bog pa, bogat v usmiljenju, zaradi velike ljubezni svoje, ki nas je z njo ljubil, nas je, ... oživil s Kristusom vred ... in z njim vred obudil in posadil v nebesih v Kristusu Jezusu, da pokaže v prihodnjih vekih presilno bogastvo milosti svoje v dobrotljivosti do nas v Kristusu Jezusu« (Efež. 2:4—7).

19. Zakaj je potrebno razumeti stvari, ki smo jih pravkar preučevali?

¹⁹ Vse te stvari vsebuje dobra vest in kdor želi sprejemljivo služiti Bogu, mora vse to razumeti in ceniti in dobro vest sporočiti še drugim.