Osrednja tema dobre vesti: Božje Kraljestvo
»Iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano« (Mat. 6:33).
1. Kaj je središče dobre vesti in zakaj?
BOŽJE Kraljestvo je središče dobre vesti Biblije. Zakaj? Ker bodo vsi Božji nameni s človeštvom uresničeni po tem Kraljestvu. Človek danes potrebuje dobro vladavino — vladavino, ki ga pravilno vodi, a mu vseeno ne jemlje svobode in spodbude, iniciative in zasebnosti.
2. Zakaj je Stvarnikova vladavina boljša od človeške?
2 Božja vladavina je bistvena za življenje in srečo človeštva. Človek je z vsakovrstnimi oblikami vladavine dokazal, da ne more sam sebi uspešno vladati. Navdihnjeni prerok je pisal: »Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje« (Jer. 10:23). Toda Stvarnik točno ve, kaj njegova stvarjenja potrebujejo. Pozna njihove občutke, želje, ljubezen in zahteve (Mat. 6:7, 8, 32). Samo On jim lahko da pravo zadovoljstvo v življenju. Biblija pravi: »Roko svojo odpiraš in sitiš, karkoli živi, po volji.« To bo delal po svojem Kraljestvu (Ps. 145:16).
3. a) Kakšna zveza je med Kraljestvom in Božjo suverenostjo? b) Opiši sestavo Kraljestva in izbiro njegovih članov.
3 Mesijansko Božje Kraljestvo je vladavina, ki jo je sestavil in postavil Bog Jehova, edini Suveren vesolja. Kraljestvo je podrejeno njegovi suverenosti in deluje odvisno od njega (1. Kor. 15:27, 28). Je Božje orodje za izražanje Božje suverene avtoritete in oblasti nad Zemljo. Glava tega Kraljestva je Božji Sin Jezus Kristus, Mesija, ki je sedaj neumrljiva, nebeška duhovna oseba. On je »odsvit slave in podoba bitja (Božjega)« (Hebr. 1:3). Pod njim kot Poglavarjem stoji 144 000 sokraljev, ki so »odkupljeni« izmed ljudi in so bili v obdobju 1900 let skrbno izbrani (Razod. 14:1—5). O Kristusu je rečeno: »Odkupilo (si jih) Bogu s krvjo svojo iz vsakega rodu in jezika in ljudstva in naroda, in si jih storilo našemu Bogu v kraljestvo in za duhovnike, in kraljevali bodo nad Zemljo« (Razod. 5:9, 10). To Kraljestvo bo vladalo Zemlji tisoč let, da bi prebivalce Zemlje privedlo v pravilni odnos z Bogom (Razod. 20:4—6).
KAJ BO BOŽJE KRALJESTVO NAREDILO ZA LJUDI
4. Kako bo Kraljestvo pomagalo ljudem, živečim v njem?
4 Božji prerok je pojasnil: »Ko zadevajo sodbe tvoje (Jehova) Zemljo, se uče pravičnosti prebivalci sveta« (Iza. 26:9). Po Kraljestvu bo vsakemu posamezniku na Zemlji osebno posvečena posebna pozornost in pomoč, da spozna primeren način življenja. Vse poslušne bo Kralj »vodil k studencem voda življenja« (Razod. 7:17).
5. Zakaj današnje vladavine ne nudijo ljudem potrebne pomoči?
5 Ali so ljudje na splošno deležni takšne pomoči in vodstva že danes? Ne, ljudje dobivajo danes malo osebne pomoči od svojih vladavin. So zakoni, ki naj bi služili kot zaščita in kažipot, zakoni, ki, so jih izdali in jih izvajajo ljudje. Toda pravilnost nekega zakona sama po sebi še ne pripomore do iz srca prihajajoče poslušnosti. Če v neki deželi primanjkuje pravičnega razsojanja in možje na visokih položajih ravnajo krivično in podkupljivo, pride vladavina na slab glas, in do moralnega razpada med ljudstvom.
6. Za katere nadaljnje važne potrebe skrbi Kraljestvo?
6 Ljudje danes nujno potrebujejo tudi upanje — upanje, ki je utemeljeno. Apostol Pavel je govoril o »upanju v Boga«, ki so ga imeli tudi Židje, da bo namreč »vstajenje pravičnim in nepravičnim« (Dej. ap. 24:15). Upanje je radostno pričakovanje uresničenja tistega, kar se pričakuje. Svet nudi živečim malo upanja, umrlim pa sploh nobenega. Vstajenje je edino resnično upanje umrlih. To je priložnost, da se celo tisti, ki so zlorabili svoje življenje, spremenijo in dobijo večno življenje. Pod vladavino Božjega Kraljestva bodo milijoni obujeni, da bi se učili pravičnosti in živeli. Jezus je rekel: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov in pridejo ven« (Jan. 5:28, 29; Razod. 20:11—13).
7. Kako se bodo izpolnile Jezusove besede o raju?
7 Eden takšnih ljudi je tudi zločinec, ki je umrl ob Jezusu in ki mu je Jezus obljubil: »Boš z menoj v raju« (Luk. 23:43). »Raj« pomeni »vrt« ali »park«, kot je bil čudovit predel, ki ga je Bog ustvaril kot primerno prebivališče za Adama, popolnega človeka (1. Moj. 2:8, 9). Pod vladarstvom Kraljestva bo postala vsa Zemlja »podnožje« Bogu in v veselje človeku (Iza. 66:1; 60:13). Bog bo po Kraljestvu vladal Zemlji, svoji lastnini, in bo poskrbel, da bo obnovljeno ekološko ravnovesje in se odstranile posledice 6000-letnih neuspešnih naporov in slabega gospodarjenja človeka. Zemlja in vreme, vegetacija, živalski svet in človek bodo med seboj usklajeni, tako da bo življenje prijetno, kar bo v slavo in hvalo Stvarnika (Ps. 148).
TELESNA, MORALNA IN ČUSTVENA POMOČ
8. a) Kakšne službe, razen kraljevskega upravljanja, bodo 144 000 še izvrševali? b) Kakšni duhovniki bodo? (Hebr. 4:15).
8 Vse to kaže, da bo Božje Kraljestvo storilo več, kot lahko normalno pričakujemo od vladavine. Kraljestvo Boga bo vse to čudovito izpolnilo, ker njegovi kralji istočasno sestavljajo nebeško duhovništvo — ne hierarhije duhovnikov na Zemlji, ki se jim spovedujejo ljudje in ki strogo vladajo po praznoverju in ki so ljudstvu zelo veliko finančno breme. Ti kralji, 144 000 po številu, se zato imenujejo »kraljevsko duhovništvo« in so podrejeni svojemu Velikemu Duhovniku, Jezusu Kristusu (1. Petr. 2:9). Ti duhovniki ne gledajo za svojimi lastnimi interesi ali za materialnim bogastvom, ker bodo nebeški duhovniki in posnemalci svojega usmiljenega Velikega Duhovnika. Odgovorni bodo za duhovno poučevanje ljudi. Na Zemlji ne bo več varljivih, krivih religij, ne političnih organizacij, ki bi zatirale ljudi, ne komercialnega izkoriščanja. Takšne organizacije, ki povzročajo pokvarjenost, bodo uničene (Razod. 11:18).
9. Kakšni bodo rezultati delovanja »kraljevskega duhovništva«?
9 Medtem ko bodo ljudje duhovno napredovali v vsakdanjem življenju, vodeni z Božjimi temeljnimi načeli, se bodo pod močjo nebeških kraljevskih duhovnikov bližali popolnosti. Tedaj ne bo več nobeden rekel: »Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam« (Rim. 7:19). Vsak človek bo popolnoma obvladal vse svoje moči in sposobnosti in bo resnično ‚podoba Božja, ki odseva njegovo slavo‘ (1. Moj. 1:26, 27; Rim. 3:23).
10. Ali bo to »kraljevsko duhovništvo« propadlo kakor prejšnje duhovništvo? Utemelji odgovor.
10 Zakaj smo lahko prepričani, da smemo zaupati temu Kraljestvu duhovnikov? Ali bo končno razpadlo, kakor prejšnje vladavine in duhovništva? Ne, ker Bog ničesar ne dela, ne da bi imel najprej točno pravno osnovo. »Pravičnost in prava sodba sta podstava tvojemu prestolu,« je pisal psalmist (Ps. 89:14; 2. Moj. 34:6, 7). Zato je stoletja izbiral posamezne člane »kraljevskega duhovništva«, jih šolal, preizkušal in jih izpopolnjeval.
BOŽJI NEBEŠKI SIN POSTANE MESO
11. Opiši življenje Kralja do časa, ko je odrasel v popolnega, odraslega moža.
11 Prvi in najodličnejši je Kralj, Poglavar »kraljevskega duhovništva«. On je prvo Božje stvarstvo, »edinorojeni« Božji Sin (1. Jan. 4:9; Razod. 3:14). Nikjer v Bibliji ni rečeno, da je del tako imenovane »trojice« ali da je na enaki ravni z Bogom Jehovo. Jehovo je imenoval svojega Očeta in svojega Boga (Jan. 20:17). Ta Sin, Jezus Kristus, je, ko je bil na Zemlji, potrdil, da je že prej obstajal pri svojem Očetu v nebesih (Jan. 8:56—58). Stvarniku Bogu Jehovi ni bil problem prenesti življenje svojega Sina v telo device z imenom Marija. Tako je Jezusa, čeprav je imel nebeškega Očeta, rodila žena kot popolno človeško dete in ni bil več nebeška duhovna oseba (Gal. 4:4; Luk. 1:35). Odrastel je v popolnega, zrelega moža — enakovrednega popolnemu Adamu, ki je zatem ko je grešil, postal oče vsega človeštva (Jan. 1:14; 1. Kor. 15:45).
12. Kako je Jezusova življenjska pot dokazovala njegovo ponižnost in Jehovino ljubezen?
12 O tem, kako je bil Božji Sin v poslušnosti do Očeta in iz ljubezni do ljudi ponižno pripravljen odreči se visoki stopnji duhovnega življenja in postati človek, beremo v Bibliji: »Samega sebe je izpraznil in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka, se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na mučilnem kolu« (Fil. 2:7, 8). Očetova ljubezen je bila tako velika, da je žrtvoval svojega Sina. Apostol Janez je pisal o tem: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje« (Jan. 3:16).
KAKO JE JEZUSOVO TRPLJENJE POMAGALO ČLOVEŠTVU
13. Zakaj je moral Kristus trpeti in umreti?
13 Zakaj je bilo potrebno, da Božji Sin prenese vse te preizkušnje in celo smrt? Predvsem zato, ker Božji namen zahteva, da izrazi svojo suverenost po pravični kraljevski vladavini. Istočasno je bila Jezusova smrt bistvena za rešitev in življenje vsega človeštva. Kako?
14. a) Kakšno jamstvo nam daje Jezusovo zemeljsko življenje? b) Kako opisuje apostol Pavel Jezusovo življenjsko pot in njen izid?
14 To da je Jezus Kristus postopal v soglasju z Božjo voljo, poudarja Božjo pravičnost in temeljitost in jamči za neomajano, nepodkupljivo vladavino za Zemljo. To daje naši veri trden temelj. Da se je usposobil za nebeškega Kralja in velikega Duhovnika, se je moral Jezus podvreči zelo natančni preizkušnji. Apostol Pavel je o tem rekel:
»On je v dneh mesa svojega prinašal prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu, in se je, dasi Sin, učil po trpljenju pokorščine. In tako je postal popoln in večnega zveličanja ustanovitelj njim vsem, ki so mu poslušni, in Bog ga je proglasil za velikega duhovnika po redu Melhizedekovem (duhovnika, ki je živel v času Abrahama, preden je bila sklenjena zaveza postave in ga je neposredno imenoval Bog)« (Hebr. 5:7—10).
15. a) Za kaj je Kristus milo prosil Boga z močnim glasom in s solzami? b) Kako se je učil poslušnosti in s kakšnim uspehom?
15 Jezus je popolnoma ohranil svojo čistost. Ni ‚vpil k Bogu‘, da bi preprečil svojo žrtveno smrt za človeštvo, temveč da bi preprečil, da bi si z nezvestobo ali napako, ki bi jo storil, nakopal Božje neodobravanje in bi zato umrl. Želel je, da bi bila njegova pot okronana z zmago. ‚Učil se je poslušnosti.‘ V nebesih je bil poslušen pod zelo ugodnimi okoliščinami, toda na Zemlji je Bog dopustil preganjanja in trpljenje, da, celo to, da je bil preizkušen do skrajnosti. Jezus Kristus je bil popoln in pravičen, brez prirojenih napak, toda ob koncu svoje zemeljske poti je bil popolnejši, bil je popolnoma primeren, preizkušen in pristen Kralj-Duhovnik.
16. Kako sta Jezusova preizkušnja in njegovo trpljenje na Zemlji pomagala glede rešitve človeštva?
16 Kako je Jezusova zemeljska preiskava, njegovo trpljenje in njegova smrt, prispevala k rešitvi človeštva? Pavel je na to odgovoril:
»Zato se je moral v vsem enakega storiti bratom, da postane usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom, da poravna ljudstva grehe. Kajti v kolikor je sam trpel in izkušan bil, v toliko tudi more pomagati izkušanim« (Hebr. 2:17, 18).
ČLOVEŠTVO, ODKUPLJENO PO KRISTUSU
17.–19. a) V kakšnem neugodnem položaju je bilo človeštvo? (Rim. 7:14; Ps. 49:6—9). b) Kako je Jezus postal izhod iz nesrečnega stanja človeštva?
17 Ko se je Adam uprl Bogu, je postal Božji sovražnik. Ni zapravil samo svojega življenja, temveč tudi povzročil, da je bilo njegovo potomstvo rojeno v grehu — prodano sužnjevanju greha in smrti (1. Moj. 3:17—19; Ps. 51:5). Otroci zato niso bili namerni grešniki. Lahko so odkupljeni (Rim. 8:20). Da bi poravnal greh, je moral Jezus Kristus kot duhovnik darovati žrtev, ki je predstavljala zahtevano vrednost in kvaliteto. Noben Adamov potomec ni bil sposoben napraviti tega niti z denarjem niti z žrtvovanjem lastnega življenja. Cena je bila previsoka, ker se je zahtevalo Adamovo protivrednost: popolno človeško življenje. Kristus je oskrbel »odgovarjajočo odkupnino za vse« (1. Tim. 2:5, 6). Prišel je izpolnit, kar so ponazarjale po Mojzesovi postavi darovane živalske žrtve.
18 Poročilo pravi, da se je Jezus ob svojem krstu obrnil k Bogu z besedami: »Žrtev in daru nisi hotel, telo pa si mi pripravil; žgalne daritve in daritve za grehe ti niso bile po volji, tedaj sem rekel: Glej, prihajam, (na čelu knjige (v zvitku Mojzesove postave, posebno glede kraljev kakor v 5. Moj. 17:19, 20) je pisano o meni), da izpolnim, o Bog, voljo tvojo« (Heb. 10:5—7; Ps. 40:7, 8).
19 Vse, kar bomo sprejeli — vsa naša upanja — je Bog naredil odvisna od Jezusa Kristusa. Kaj je ta veliki Kralj že naredil v našo korist in kaj še bo, bo obravnaval naslednji članek.