»Dobra vest o slavi srečnega Boga«

»In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti dobra vest« (Marko 13:10).

1. Kaj napoveduje Biblija za naš čas glede a) slabih vesti in b) dobre vesti?

VSI se veselimo dobre vesti, ali ne? Toda le kdo še danes oznanja kakšno dobro vest? Gotovo ne svetovne množice! Za človeštvo izgleda stanje zelo temno in večina ljudi na obzorju ne vidi niti najmanjšega žarka svetlobe. Zaposlitve so postale negotove. Cene živil rastejo. Zločini in nasilje se množijo. Morala je padla na nizko stopnjo. Oborožitev v svetu je »izven kontrole«.a Točno tako, kakor je napovedala Biblija, vlada danes »strah in obup (med) narodi ... ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet«. Ali res prinaša današnji čas samo slabe vesti? Ne, kajti v istem besedilu Biblije je kristjanom rečeno: »Ozrite se gori in povzdignite glave.« Zakaj? »Ker se približuje odrešitev vaša« (Luk. 21:25—28).

2. Zakaj je ta vest najboljša od vseh vesti? (Luk. 2:10).

² Torej tudi danes obstaja dobra vest. Če jo podrobneje pregledamo, ugotovimo, da je najboljša od vseh vesti. To je dobra vest, ki ljudi osrečuje.

3. Kakšne različne oznake »dobre vesti« najdemo v Grških spisih?

³ Izraz »dobra vest« se pojavlja v Krščanskih grških spisih preko stodvajsetkrat. Evangelista Matevž in Lukež jo označujeta kot »dobro vest o Kraljestvu«. Markov Evangelij govori o »dobri vesti o Jezusu Kristusu«. Apostol Pavel jo je označil za ‚dobro vest o slavi srečnega Boga‘. Apostol Peter je opisal »dobro vest« kot »Jehovino besedo«, ki ‚ostane vekomaj‘ (Mat. 4:23; Luk. 8:1; Marko 1:1; 1. Tim. 1:11; 1. Pet. 1:25).

4. Kako je v Bibliji poudarjena večna veljavnost »dobre vesti«?

⁴ Tudi v Razodetju, ki ga je dobil apostol Janez, je poudarjena večna veljavnost »dobre vesti«, ki jo je angel kot ‚radostno vest oznanil prebivalcem na Zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu‘. Ta angel je pozval vse ljudi: »Bojte se Boga in dajte mu slavo, ... in molite njega, ki je naredil nebo in Zemljo in morje in studence voda.« Zakaj naj bi to storili? Janez piše: »Prišla je ura sodbe njegove« (Raz. 14:6, 7).

5. Zakaj človeštvo na splošno »dobre vesti« ni sprejelo in kam bo to vodilo?

⁵ Na tem višku vseh časov sije čudovita »dobra vest« kakor svetla luč. Ali pa jo človeštvo na splošno sprejema kot dobro vest? Pavel piše v 2. Korinčanom 4:3, 4: »Zakrita (je) dobra vest ... tistim, ki gredo v pogubo, ki jim je bog tega sveta nevernim oslepil misli, da jim ne zasveti svetlost dobre vesti slave Kristusa, ki je podoba Božja.« Dobra vest bo privedla satanov sestav stvari na sodbo. Tisti, ki ga podpirajo, bodo pomrli, ker »niso poslušni (NS) dobri vesti Gospoda našega Jezusa« (2. Tes. 1:8).

6. Kakšni blagoslovi so pred tistimi, ki poslušajo »dobro vest«? (Psalm 37:11, 29).

⁶ Kdor pa prisluhne dobri vesti, bo mnogo bolj blagoslovljen, kakor si umrljivi ljudje danes lahko predstavljamo. Pavel je izrazil svoje cenjenje dobre vesti z besedami: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!« (Rim. 11:28, 33).

KNJIGA »DOBRE VESTI« IN NJEN AVTOR

7. Zakaj lahko Biblijo označimo kot najveličastnejše literarno delo vseh časov?

⁷ Kje najdemo lahko danes dobro vest? Samo v Božji besedi, Bibliji. To je resnično edinstvena knjiga brezmejne modrosti. Biblija nam pokaže čudovito panoramo, začenši s pričetkom ustvarjanja in skozi vso človeško zgodovino vse do našega kritičnega časa in vse do veličastnega milenija slavne Kristusove vladavine. In vendar so to knjigo o dobri vesti napisali čisto navadni ljudje, ljudje kakor si ti in jaz — predani možje, ki jih je izbral Jehova in usposobil po svojem duhu, da so zapisali njegovo vest. Jehova je skrbel tudi za to, da je ostala ohranjena kljub vsem poizkusom, da jo razvodenijo ali uničijo. »Dobra vest« je bila posredovana skozi stoletja v obliki šestinšestdesetih »knjižic« različnega obsega in različne vsebine, in vsaka prispeva bistveni del k najbolj veličastnemu literarnemu delu, ki se je kdajkoli pojavilo na Zemlji — Svetemu pismu (Psalm 19:7—11).

8. a) Kaj je v knjigi »dobre vesti« najbolj poudarjeno? b) Zakaj se Bog po svojem imenu razlikuje od vseh drugih bogov?

⁸ Ta knjiga »dobre vesti« povzdiguje predvsem ime in suverenost resničnega in živega Boga, Jehove (Raz. 4:11). Opiše ga kot večnega, srečnega Boga: »Jehova, Jehova, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostljiv, počasen na jezo in obilen v milosti in resnici, ki hrani milost tisočim, ki odpušča krivico in prestopek« (2. Mojz. 34:6, 7). Temu suverenemu Gospodarju vesolja lahko zaupamo. Jehova je razumevajoč, očetovski Bog, čisto drugačen od nepojasnjene trojice krščanstva, tudi popolnoma drugačen od milijonov bogov in mrtvih malikov, ki jih obožujejo nekrščanske religije. On je Bog, Vsemogočni, Najvišji nad vso Zemljo in njegovo vzvišeno ime Jehova jamči za njegov namen, da bo vse, ki ga ljubijo, osvobodil satanskega sveta (Ps. 83:17, 18; Ezek. 38:23).

ČUDEŽNA DELA BOŽJEGA STVARSTVA

9. Katere čudovite lastnosti je dokazal Jehova, ko je ustvaril Zemljo? (Jer. 10:10—12).

⁹ Prečudovito je razmišljati o tem, kolikšno modrost, moč predvidevanja in ljubezen ima Jehova (Ps. 40:5). Ko je načrtoval našo »vesoljsko ladjo Zemljo«, jo postavil na nebo in jo pripravil za večno prebivališče človeka, ni prezrl niti najmanjše posameznosti. Arhitekti dvajsetega stoletja se lahko veliko naučijo od predvidevanja, ki ga je Jehova pokazal, ko je ustvaril in opremil Zemljo. Naši zemeljski domovini je dal osnovo, ki ne more biti nikoli omajana, in lepo, z zvezdami posuto streho, ki bo oznanjala njegovo slavo v vso večnost. Tako je, kakor je izraženo v Pregovorih 3:19: »Jehova je z modrostjo ustanovil Zemljo, nebesa je postavil z umnostjo (s sposobnostjo razlikovanja, NS).«

10., 11. a) Kaj je pripravil Jehova za človeka, davno preden ga je ustvaril? b) Na kakšen način so ljudje povsod na Zemlji dajali povod za slabe vesti? (5. Mojzesova 32:5).

¹⁰ Da bi bil človek pozneje lahko srečen je okrasil Jehova zemeljsko prebivališče z izredno različnostjo barv. Opremil ga je s preprogami ljubkih zelenih polj in gozdov, ki ne le, da so bile videti lepe in sveže, temveč so tudi vsrkavale sončno energijo in jo shranjevale. Naše zemeljsko prebivališče ima zato lastno skladišče energije. Jehova je skrbel za to, da so lahko vsa živa stvarjenja črpala iz njega. S tem da je dal rasti različne vrste žita pa sadeže, zelenjavo in druga živila, je poskrbel za to, da je bila shramba Zemlje že dovolj napolnjena davno preden je ustvaril človeka. Ta shramba bo vedno napolnjena, ker je Jehova pozneje pojasnil: »Dokler bode Zemlja, ne preneha setev in žetev.« (1. Mojz. 8:22; Ps. 104:14, 15, 24).

¹¹ Jehova je priskrbel tudi dragocene kovine in drago kamenje, cenjene minerale in radioaktivne elemente pa tudi premog in nafto. Šele v zadnjih letih je človek spoznal, kako čudovito je bilo njegovo prebivališče opremljeno ob času ustvaritve. Ko bi le bil človek vse te priprave uporabil v korist človeštva in Bogu v slavo! Tedaj bi bilo vsako novo odkritje povod za dobro vest. (Primerjaj 5. Mojz. 8:6—9). Namesto tega lakomni ljudje niso dajali hvale Osnovatelju in Stvarniku. Gospodarili so kot uničevalci in zlorabili Jehovino čudovito stvarstvo. Zemljo so onesnažili, njena bogastva zapravili in pripravili arzenal jedrskega orožja, s čimer so človeštvo pripeljali na rob samouničenja. Povsod na Zemlji so dajali povod za slabe vesti. Toda ne bo vedno tako.

12. Zakaj lahko rečemo, da je bil človek narejen na »strah vlivajoči način«?

¹² Najveličastnejše vseh zemeljskih Jehovinih stvarstev je človek. Samo pomislimo, kako je grajen! Kako čudovito stvarjenje je moral biti prvi človek, ki je bil ustvarjen po Božji »podobi« in je imel telo, čigar konstrukcija prekaša vsak stroj, ki si ga je človek kdajkoli zamislil ali ga sestavil! (1. Mojz. 1:27). Res naj bi rekli Jehovi: »Jehova, ... hvalil te bom, da sem storjen na strah vlivajoči, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja« (Ps. 139:1, 14). Pomisli sedaj na samega sebe — kako si nastal iz ene same jajčne celice, ki je bila tako drobcena kakor konica igle. Veliki Oblikovalec, Jehova, ni potreboval za zapis prvotnega načrta, po katerem si nastal z vsemi svojimi sestavnimi deli, prav nič več prostora. Mar se ne zdimo, ko o tem razmišljamo, samim sebi čisto majhni? (Prop. 11:5).

O ČEM GOVORI »DOBRA VEST«

13. a) Zakaj naše čudovito grajeno telo ne deluje več pravilno? b) Kakšno trdno zaupanje imamo lahko glede Zemlje? (Ps. 145:17—20).

¹³ Kolika nesreča je vendar bila, da sta se prva človeka uprla Jehovini suverenosti in zapadla grehu! Na osnovi podedovanega greha naše čudovito grajeno telo ne deluje več pravilno in sčasoma mora vsak od nas umreti (Rim. 5:12). Mnogi ljudje so svojo nepopolnost še poslabšali, ker so svoje telo zlorabljali in razum oskrunili. Daleč so od tega, da bi odsevali »Božjo podobo«. Človeška družba je postala sebična in podkupljiva. Toda mi danes, ki ljubimo Boga, se lahko potrudimo odsevati njegovo osebnost. Imamo lahko trdno zaupanje, da bo naše zemeljsko prebivališče spet uredil. Odstranil bo uničevalce, ki so Zemljo pogubljali, in jo obnovil, tako da bo končno vsem ljudem v radost in Bogu v čast prekrasen raj. To je vsebina »dobre vesti« (Raz. 11:18; Ps. 37:37, 38).

14. Kakšna »dobra vest« glede »Semena« je bila oznanjana?

¹⁴ Ta posebna »dobra vest« se oznanja od časa, ko je prišel greh na svet. Takrat, v Edenu, je objavil Jehova svoj namen, da proizvede »Seme«, Mesijo, Osvoboditelja, ki bo zdrobil satana, »staro kačo«, in odstranil vsa njegova slaba dela (1. Mojz. 3:15; Raz. 12:9—12). Abel, Enoh in Noe so verovali tej dobri vesti — verjeli so, da bo obljubljeno seme prišlo, čeprav je Bog brezbožni svet v vesoljnem potopu uničil. Nato je bila obljuba dana Abrahamu in njegovemu semenu (1. Mojz. 22:15—18).

15. Kako je bilo »Seme« označeno? (Luk. 24:25—27).

¹⁵ Kdo bo to »Seme«? V stoterih prerokbah so od Boga navdihnjeni pisci napovedali v točnih posameznostih način prihoda Mesije, njegovo službo, njegovo trpljenje, njegovo smrt, vstajenje in kako bo povišan. Da, isti Bog, ki je dokazal tako čudovito predvidevanje, ko je pripravljal naše zemeljsko prebivališče in ga opremil, je tudi davno vnaprej napovedal, koga bo uporabil, da bi na Zemlji končno napravil raj.

16. Kdaj in kako se je pojavilo to »Seme«?

¹⁶ Po razdobju čakanja približno 4000 let se je na prizorišču pojavil glavni član obljubljenega »Semena«, namreč Jezus Kristus (Gal. 3:16). Jehovin angel, ki je naznanil Jezusovo rojstvo, je rekel preprostim pastirjem: »Oznanjam vam dobro vest velikega veselja, ki bo vsemu ljudstvu: ker vam se je danes rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod v mestu Davidovem« (Luk. 2:10, 11, NS). S tridesetimi leti se je Jezus krstil, bil maziljen z Božjim duhom in nato v sinagogi domačega mesta Nazaret razglasil, s kakšnim namenom je prišel na Zemljo. Prebral je naslednje besede preroka Izaije: »Duh Jehovin je nad menoj, zato ker me je pomazilil, da naj oznanim blagovestje ubogim, poslal me je, da oznanim jetnikom izpuščenje in slepcem izpregled, da izpustim zatirance na svobodo, da razglasim milostno leto Jehovino.« Ko je Jezus sedel, je rekel meščanom: »Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših« (Luk. 4:18—21). Ali so se te dobre vesti razveselili? Ne. Namesto tega so poizkušali Jezusa usmrtiti.

17. Kakšno upanje je »dobra vest« posredovala ljudem, kakor je dal Jezus spoznati?

¹⁷ Ob pravem času je »hodil Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč dobro vest kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost« (Mat. 9:35). Tako je Jezus poročal ljudem o kraljevski vladavini, ki jih bo bogato blagoslavljala, in dal je spoznati obseg teh blagoslovov, tako da je ljudi ozdravljal njihovih bolezni in slabosti (Luk. 7:22). Da, »dobra vest« je posredovala ljudem upanje, da bodo osvobojeni greha in smrti, hudobne satanove vlade, ljudi iz sužnjevanja krivi religiji.

ZAKAJ NAJ BOMO HVALEŽNI BOGU IN KRISTUSU

18. Kaj dokazuje, da Bog in Kristus res skrbita za človeštvo?

¹⁸ Iz »dobre vesti« tudi spoznamo, kako zelo skrbi Bog za svoje človeško stvarstvo: »Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje« (Jan. 3:16). Jehovi bodimo resnično hvaležni za toliko ljubezen. Tudi njegovemu Sinu Jezusu Kristusu bodimo hvaležni, saj je o sebi rekel: »Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo da življenje svoje za prijatelje svoje« (Jan. 15:13). Ta požrtvovalna ljubezen je postala osnova »dobre vesti«.

19. a) Kaj je bilo doseženega z Jezusovo smrtjo? b) Zakaj se Jezus ni zanimal za to, da bi si ustanovil družino?

¹⁹ Zaradi te »dobre vesti« je Jezus prestal najgrozovitejšo smrt. In kaj je bilo z njegovo smrtjo doseženo? Jezus je s svojo neomajno zvestobo do suverenosti svojega Očeta, katere se je držal vse do smrti, dokazal, da je za visok položaj Vladarja v nebeškem Kraljestvu popolnoma primeren. S tem da je ostal Jezus vse do smrti brez greha, je obdržal pravico do popolnega človeškega življenja. To pravico je lahko uporabil kot »gotovino«, da odkupi vse, kar je Adam za človeštvo izgubil (Heb. 5:8, 9; Rim. 5:19). Jezus bi se lahko poročil in ustanovil popolno družino. Toda za to se ni zanimal. Zanimal se je za nas, za Adamovo nemočno družino, in bil je pripravljen delati voljo svojega Očeta, tako da je nas odkupil od greha in smrti. Zato je bilo popolnoma pravilno, da »ga je Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime« (Fil. 2:9—11).

20. a) Kaj lahko povzroči Jezus na položaju, na katerem sedaj služi? b) Kakšno upanje posreduje »dobra vest« ‚zdihujočemu stvarstvu‘?

²⁰ Sedaj služi Jezus po moči svojega »neminljivega življenja« kot »duhovnik na veke« v nebesih, tako da je sposoben za vse čase odstraniti posledice podedovanega greha. Za »malo čredo« svojih maziljenih naslednikov, ki jih je najprej izbiral izmed Židov in pozneje iz nežidovskih narodov, je to storil, da bi jih sprejel v »novo zavezo«, s čimer so dobili upanje, da bodo po svojem vstajenju kot duhovna stvarjenja vladali z njim v njegovem nebeškem Kraljestvu. To je dobra vest, ki so jo Pavel in drugi učenci v prvem stoletju tako goreče oznanjevali (Rim. 1:15, 16; Heb. 7:16, 21; 8:7—13). »Dobra vest« pa prinaša tudi upanje na večno življenje za »veliko množico«, ki bo preživela Harmagedon in ki se ji bo pridružila še večja množica mrtvih ljudi, ki bodo v obnovljenem raju obujeni. To je za ‚zdihujoče stvarstvo‘ resnično čudovita »dobra vest« (Rim. 8:20—22).

21. a) Kdo je zaradi satana še posebej trpel? (Raz. 6:9). b) Zakaj je prišel čas za to, da Bog obnovi svojo kraljevsko vladavino za vso Zemljo? (Raz. 11:17, 18).

²¹ Da, človeštvo je v minulih stoletjih veliko trpelo. To se tiče posebno zvestih Božjih služabnikov, ki so jih satan in njegovi religiozni pomočniki preganjali ali celo usmrtili. Toda njihova čistost bo nagrajena! Kakor Jezus so odgovorili na satanov izziv, da Bog na Zemlji ne more imeti ljudi, ki bi mu ostali zvesti pod vsako preizkušnjo. V šest tisoč letih človeške zgodovine so dokazali, da prave Božje služabnike prav ničesar ne more odvrniti od njihove ljubezni in vdanosti do Boga. Ti zvesti Jehovini oboževalci so spoznali, da človeška vladavina ljudem ne more prinesti enotnosti in sreče. To lahko stori samo pravična Božja suverenost. Ker so se človeške vladavine izkazale za povsem zgrešene, je prišel čas, da Jehova osvobodi svoje zveste služabnike, opraviči svojo suverenost in obnovi svojo kraljevsko vlado za vso Zemljo.

[Podčrtna opomba]