Je danes kje kakšna resnično dobra vest?

KAKO spodbudno je slišati dobro vest! Toda ljudje so na splošno previdni s sporočili, ki se slišijo kot dobra vest. Ugotovili so, da jih je tisto, kar so najprej pozdravili kot dobro vest, pogosto razočaralo. To zadeva politične obljube, ki jih pogosto daje nekdo, ki bodisi ni resnično zainteresiran zato, da izpolni obljube, ali če odkritosrčno misli, nima moči, da bi jih izpolnil.

Toda resnično dobra vest še obstaja. Obravnava nekaj dobrega, trajnega in prihaja od nekoga, ki mu naša blaginja nekaj pomeni. Rasa, barva kože ali narodnost pri njem ni sporna. Razen tega ima moč, da izpolni svoje obljube. Ta dobra vest lahko že danes pomaga ljudem in pomeni popolno srečo v bližnji prihodnosti. Prihaja od Vsemogočnega Boga, Stvarnika, čigar ime je Jehova (Ps. 83:18). To dobro vest vsebuje Biblija, ki je bila napisana v njegovem imenu, in vsakdo, ki jo bere s sprejemljivim, odkritosrčnim srcem, bo dobro razumel pomen njene, ljudem namenjene vesti. Jezus je rekel: »In jaz vam pravim: Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo« (Luk. 11:9).

Ljudje nedvomno potrebujejo pomoč ne samo v vladanju samim sebi, temveč tudi zato, ker — ne glede na to, ali živijo v dobrih ali slabih razmerah — zbolijo in umrejo, s čemer izgubijo prav vse. To je zato, ker so nepopolni in ne dosežejo »slave Božje« (Rim. 3:23). Grešnost ljudi je v resnici osnovni razlog in izvor slabih vesti, ki jih dnevno povsod slišimo. Ljudje so grešniki, večina ne po svoji lastni volji, temveč ker »je po e n e m človeku prišel greh v svet in po grehu smrt, in se je tako na vse ljudi razširila smrt, zato ker so vsi grešili« (Rim. 5:12). Zato vsi ljudje umirajo. Apostol Pavel je opisal situacijo človeka, ki se resno trudi, da bi postopal pravično: »Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam. Če pa to delam, česar nočem, ne delam tega več jaz, temveč v meni prebivajoči greh« (Rim. 7:19, 20).

Isti biblijski pisec pokaže naprej, da Stvarnik ni človeštva pustil v takšnem stanju brez upanja. Govori o tem, da je zemeljsko stvarstvo »podvrženo ničevosti, ne iz lastne volje«, in pojasnjuje, da je Bog storil to na osnovi »upanja«, da bo tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti in v svobodo slave otrok Božjih« (Rim. 8:20, 21). Ta dobra vest obljublja človeštvu popolnost in večno življenje.

»Otroci Božji«! To pomeni, da bodo ljudje takrat v zaupnem odnosu z Bogom kot enotna zemeljska družina pod njegovim neposrednim varstvom srečni in dobro preskrbljeni in imeli bodo mnogo možnosti, ukvarjati se s prijetnim delom. Zemlja je bila namreč ustvarjena za prebivališče človeka, in je zares čudovit dom, napravljen za večno. Ko je rekel Jezus Kristus ‚krotki bodo Zemljo podedovali‘, je citiral iz hebrejskih Psalmov, kjer je tudi pojasnjeno, da se Zemlja »ne gane na večne čase« (Mat. 5:5; Ps. 37:11; 104:5). To je dobra vest in čudovito je, da jo poznamo! Kako pa bo Bog uresničil svoj razodeti namen z Zemljo?